V zgornjem odstavku so navedeni trije pomeni besede češnja. Prvi pomen se nanaša na drevo, drugi na plod tega drevesa in tretji na les tega drevesa. Tak postopek je zelo pogost, pomislimo lahko na hruško kot drevo in plod ter na vanilijo, ki poleg »tropske rastline vzpenjavke z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic« pomeni še plod te rastline, vonjavo tega plodu, barvo cveta te rastline in sladoled z okusom tega plodu.

Temu pojavu rečemo metonimija in ga najlažje razložimo tako, da imamo pri vsakem pomenu v ospredju drug vidik celote: pri češnji se najprej osredotočimo na celotno drevo, nato na plod in na koncu še na les. Ti pomeni so tesno povezani z našim dojemanjem sveta, kar se vidi po tem, da imamo poimenovanje za dele drevesa, ki so nam koristni, to pa sta seveda plod in les. Nimamo posebne metonimije za npr. liste češnje: če rečem, da grem nabirat češnje, to nikoli ne pomeni,...