Generacija Z, ki vstopa na trg dela, prinaša sveže ideje, tehnološko pismenost in drugačen pristop k delu. Njihova vpetost v digitalni svet, fleksibilnost in inovativnost so značilnosti, ki bodo vse bolj vplivale na delodajalce, delovne procese in organizacijsko kulturo. 

Povpraševanje po specifičnem znanju skokovito raste

»Trenutno ponudba del na trgu presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke, ki so višje tudi zaradi višjih življenjskih stroškov in boljših pogojev dela,« pravijo na e-študentskem servisu. Mladi zato pogosto posegajo po delih, ki so bolje plačana, pa vendar je za te potrebno specifično znanje in veščine. Najbolje plačani so zato tisti, ki poučujejo ali nudijo inštrukcije, vaditelji in trenerji plavanja ter računalničarji in programerji. 

FOTO: Pexels

Poleg splošno bolj plačanih študentskih del, ki zahtevajo specifično znanje in veščine, se na trgu pojavljajo tudi posamezne ponudbe, ki dosegajo nadpovprečna plačila. Na primer, delo v digitalnem marketingu prinaša 20 evrov bruto na uro, medtem ko zdravstvena nega dosega 17,43 evra bruto na uro. Snemanje in delo influencerjev pa se začne pri 14 evrih bruto na uro.

Visoke urne postavke se najdejo tudi v gostinstvu in turizmu, kjer je pomanjkanje kadra še posebej izrazito.

Med najbolje plačanimi študentskimi deli so tudi specifične naloge, kot so administracija strežnikov, razvoj programske opreme in izdelava aplikacij, kjer se urne postavke začnejo pri 20 evrih bruto. Sledijo še urejanje prostorov in okolice (18 €/h bruto), ročna dela, ki so prav tako med bolje plačanimi (17 €/h bruto) in urejanje družbenih omrežij (16 €/h bruto). 

Povprečna urna postavka dobrih sedem evrov

V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo povišala za približno 1,31 evra bruto na uro, kar predstavlja 18-odstotno povečanje. To je za dobrih 5 odstotnih točk višje od inflacije. Trenutno povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 7,13 evra neto na uro. Ta rast pa kaže na postopno pomanjkanje kandidatov za študentska dela, kar sili delodajalce k povišanju plačil za privabljanje mladih kandidatov.

Minimalna urna postavka pa ostaja zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači, ki jo določa država. V začetku leta se je minimalna urna postavka zvišala s 5,85 evra neto na 6,20 evra neto.

Generacija Z – ali smo pravični do mladih?

»Z malce več začetnega vložka lahko dobite diamante, ki jih lahko po svoje obrusite. Če delodajalci mladim pomagajo, jih mentorirajo, spodbudijo, da bi mogoče delali diplomsko ali seminarsko nalogo v povezavi z njihovo organizacijo, jih navdušijo in jim zaupajo tudi zahtevnejše naloge, obstaja večja verjetnost, da jih na koncu tudi zadržijo,« poudarjajo na e-študentskem servisu. 

Kar 62 odstotkov dijakov in študentov se zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo.

Tako je mogoče skleniti, da študentje in dijaki pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, jim prinašajo pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Poleg tega pa sta mladim pomembna ugled delodajalca in dobro plačilo.