Katedralo v Nantesu bo obnovila država
Katedralo v Nantesu bo obnovila država
Foto: Connexion
Francoska vlada bo v celoti prevzela obnovo delno uničene katedrale sv. Petra in Pavla v Nantesu, ki jo je v soboto zjutraj na treh različnih mestih – zaradi česar dogodek preiskujejo kot kaznivo dejanje namernega požiga – zajel ogenj, je potrdil gospodarski minister Bruno le Maire. Vlada bo financirala vsa nujno potrebna popravila in celotno obnovo zgodovinske stavbe, ki so jo začeli graditi v 15. stoletju.
Zaveza države
»To je zaveza države, ker je katedrala njena last, ker je to naša kultura, zato smo se dolžni odzvati,« je bil nedvoumen minister Le Maire. Ognjeni zublji so, preden jih je v soboto dopoldne ukrotilo več kot 100 gasilcev, poškodovali notranjost gotske cerkve, predvsem 400 let stare orgle in vitraže. Cerkev je bila pred tem že dvakrat poškodovana, med drugo svetovno vojno (1944) in ob velikem požaru leta 1972.
Za 30.000 € donacij v 48 urah
Ob tem je francoski sklad za varovanje dediščine začel zbirati donacije za pomoč pri popravilu in obnovi katedrale ter v 48 urah zbral sredstva v višini več kot 30.000 €, ki jih bo povečini namenil popravilu orgel, ki so uvrščene med zgodovinske spomenike in jim uničujoč požar pred 48 leti ni prišel do živega.
Oblasti pridržale in izpustile prostovoljca
Francoske oblasti so medtem izpustile 39-letnega migranta iz Ruande, ki je prostovoljno pomagal v katedrali in bil večer pred požarom zadolžen za zaklepanje cerkve. Po besedah tožilca iz Nantesa Pierra Sennesa so ga pridržali in zaslišali, vendar pa zoper njega niso sprožili postopka.
Foto: TripAdvisor
»Kdor prihaja z ognjem in mečem v brezbrižno Evropo, se bo tudi sam zadušil v brezbrižnosti«
Na dogodek se je odzval tudi murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf in v srčiko svojega razmišljanja postavil brezbrižnost – evropsko brezbrižnost do lastnih, krščanskih korenin.
»Zopet je gorela katedrala v Franciji. Kdo je zanetil ogenj? Vžigalica kakega skrajneža? Ta je zgolj plamenček na skladišče bencina evropske brezbrižnosti do lastnih, krščanskih korenin, ki so že tako suhe, da jih zlahka požiga kdor koli. Ta brezbrižnost je zločin proti samemu sebi, saj kliče po samouničenju. Evropi je čisto vseeno. Kot da požare po cerkvah gasi samo še zato, da se ne bi širili na sosednje stavbe. Brezbrižnost je tako huda reč, da se ob njej opečejo celo tisti, ki požigajo cerkve, ko mislijo, da bodo vsadili v evropski prostor svojo vero in kulturo. Kje pa! Pleve vsesplošne evropske brezbrižnosti se bo razraščalo še naprej in bo tudi njih zadušilo. Kdor prihaja z ognjem in mečem v brezbrižno Evropo, se bo tudi sam zadušil v brezbrižnosti. Brezbrižna Evropa ne bo ne krščanska ne muslimanska ne od nikogar. To bo prazen, brezsmiseln prostor. Pred brezbrižnostjo niso varne ne cerkve ne mošeje. Če si kdo zaradi tega mane roke in iz tega dela računice, še ne ve, da mu lastna brezbrižnost že prazni žepe. Brezbrižnosti do naših dednih korenin reši nas, Gospod,« je zapisal škof Štumpf.