Karmelska Mati božja, red karmcličanov in karmeličank ima svoje ime po gori Karmela v Palestini. V stari zavezi je bila ta gora znana kot gora preroka Elija, ki je tam dolgo časa živel m deloval. Karmel prav za prav ni gora, ampak kakih 30 km dolg, 5 do 8 km širok in 170 do 552 m visok gorski hrbet, ki je kakor nekak klin zabit med rodovitno Ezdrelonsko in Saronsko planjavo ter se pri pristaniškem mestu Hajfi globoko zajeda v Sredozemsko morje. Potnik, ki obišče sv. Deželo in se hoče v Hajfi izkrcati, že iz velike dalje zagleda strmo padajoče zapadno pobočje gore Karmela. Milo se mu stori pri srcu, ko ga po dolgi vožnji prva s svetih tal pozdravi prelepa Marijina cerkev s samostanom oo. karmeličanov na skrajni zapadni točki kannelskega gorovja.

Lepa je gora Karmel. Njena posebnost je, da se dviga nad okolico v bujnem, prelestnem zelenju, ki ne premine niti v najbolj vročih in suhih poletnih mesecih. Že knjige stare zaveze slave njegovo krasoto in ga rabijo za najkrasnejše...