Na gori Karmel sta se pred brezbožnim kraljem Ahabom in njegovo še bolj brezbožno ženo Jezabelo skrivala preroka Elija in Elizej. Nemara so tu bivali tudi njuni učenci, zato je verjetno, da so se tu že v prvi krščanski dobi naselili možje, ki so se želeli umakniti od sveta in živeti v samoti. Sv. Helena, mati cesarja Konstantina, je dala tu sezidati cerkev.

Gora Karmel v Sveti deželi. FOTO: Wikimedia Commons

Leta 1156 je na Karmelsko goro prišel vojak, križar Bertold iz Kalabrije, ki se je v hudi bitki zaobljubil, da bo postal samotar, če Bog kristjanom nakloni zmago nad mohamedanci. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po starem izročilu nekdaj bival prerok Elija. Postavili so majhno svetišče v čast Božji Materi in si jo tudi izbrali za Gospo svoji družbi. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red.

Kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja; je znamenje zveličanja, obramba v nevarnostih in zagotovilo miru in večne zaveze.

Zaradi nesloge krščanskih vladarjev so Turki znova osvojili Sveto deželo, zato so karmelski samotarji leta 1240 zapustili sveti kraj in se preselili v zahodne evropske dežele, v Francijo, Anglijo in na Sicilijo. Ko je bil na Angleškem na čelu reda Simon Stock (umrl leta 1265), se mu je prikazala Božja Mati, kot pripoveduje legenda. V roki je držala škapulir in mu povedala: »Vzemi, sin, ta škapulir svojega reda; to bo znamenje milosti, ki sem jo izprosila tebi in otrokom Karmelske gore: kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja; je znamenje zveličanja, obramba v nevarnostih in zagotovilo miru in večne zaveze.« To se je zgodilo 16. julija 1251. Tako je nastala karmelska škapulirska bratovščina.

Upodobitev Karmelske Matere Božje. FOTO: Wikipedija

O karmelskem redu radi ponavljajo izrek: »Karmel je ves marijanski.« Karmelski red je ves posvečen posnemanju in češčenju Božje Matere. Karmelska pobožnost do Marije posebej poudarja tudi krepost čistosti. Zato je ta pobožnost skozi stoletja rodila bogate sadove. Iz karmeličanskega redu je zrasla slavna vrsta svetnikov in svetnic: od sv. Simona Stocka do sv. Janeza od Križa, od cerkvene učiteljice sv. Terezije Velike do tako znane in priljubljene sv. Terezije Deteta Jezusa.

Slovesnosti po Sloveniji

V karmeličanskem samostanu v Sori je 16. julija vsako leto slovesnost s sveto mašo, letos bo ob 17. uri maševal zlatomašnik Janez Juhant. Ob tej priložnosti lahko člani karmelske bratovščine obnovijo posvetitev Karmelski Materi Božji, kdor želi, pa lahko prejme tudi karmelski škapulir in se duhovno pridruži karmelski družini.

Podobno slovesno bo v karmeličanskem samostanu v Mirni Peči, kjer bodo ob 16. uri večernice, ob 16.30 premišljevanje »Molim z Marijo na Karmelski gori«, ki ga bo vodil Janez Rihtaršič, ob 17.30 sledi rožni venec in ob 18. uri še sveta maša. Tudi tu bo mogoče prejeti karmelski škapulir.

V Češnjicah nad Blagovico, kjer je župnijska cerkev posvečena prav Karmelski Materi Božji, bo sveto mašo ob 10. uri daroval novomašnik Matjaž Venta, ob 18.00 pa ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.