Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov, 70-letni Antonio Guterres, je letošnji prejemnik mednarodne nagrade Karla Velikega. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, so Združeni narodi poleg Evropske zveze eden izmed dveh velikih mirovnih projektov sodobnega časa, Guterres pa je v veliki meri odgovoren za delovanje enega in drugega. Glavni tajnik ZN je nagrado prejel včeraj, na praznik Gospodovega vnebohoda, v aachenski mestni hiši. Slavnostni nagovor je imel španski kralj Felipe VI., ki je pokrovitelj Karlove nagrade in se je podelitve doslej udeležil tretjič.

Guterres nagrado prejme »v zahvalo njegovim prizadevanjem za poživitev in utrditev večstranskega sodelovanja na temeljih vrednot in ciljev Evropske zveze in Združenih narodov«, so pred podelitvijo sporočili člani odbora za Karlovo nagrado. Guterresov cilj je udejanjanje pluralizma, strpnosti, dialoga in mednarodnega sodelovanja, predvsem pa miru, svobode in demokracije.

Antonio Guterres, nekdanji glavni tajnik portugalskih socialistov, je bil med letoma 1995 in 2002 predsednik portugalske vlade, od 1999 do 2005 pa predsednik Socialistične internacionale. V času opravljanja funkcije visokega komisarja ZN za begunce je Guterres izpeljal reformo pomoči beguncem v okviru ZN. Od 1. januarja 2017 je deveti glavni tajnik Združenih narodov in naslednik Južnokorejca Ban Ki Moona.

Leta 2016 Karlova nagrada papežu Frančišku

Karlova nagrada sodi med najpomembnejša evropska odlikovanja. Tradicionalno jo podeljujejo na praznik Gospodovega vnebohoda v Aachnu. Poleg listine nagrajenci prejmejo odlikovanje, ki prikazuje najstarejši ohranjeni pečat mesta Aachen iz 12. stoletja s podobo Karla Velikega.

Lanski prejemnik Karlove nagrade je francoski predsednik Emmanuel Macron, leta 2017 so jo podelili britanskemu zgodovinarju Timothyju Gartonu Ashu, leto pred tem pa papežu Frančišku.

Guterres: »Evropa je preveč pomembna, da bi propadla«

Guterres je v zahvalnem govoru ob podelitvi nagrade dejal: »Evropa je preveč pomembna, da bi propadla. Kot glavni tajnik ZN nisem še nikoli tako očitno občutil, da nujno potrebujemo močno in združeno Evropo.« Potrebne so predvsem socialne varnostne mreže in solidarnost.

Guterres je kritično ocenil, da so demokratična načela ogrožena, vse bolj se stopnjujejo neenakosti. Sovražni govor, rasno razlikovanje in sovražnost do tujcev na družbenih omrežjih spodbujajo terorizem. Raznolikost narodnosti, kultur in religij pa je v resnici bogastvo in ne grožnja. Da pa bi raznolikost lahko obogatila družbo, so potrebne politične, gospodarske, družbene in kulturne naložbe v medsebojno povezanost.

Letošnji Karlov nagrajenec je kot najpomembnejše izzive sodobnega časa izpostavil podnebne spremembe, demografijo in migracije ter digitalno dobo. Na področju podnebnih sprememb bi morala Evropa napredovati, saj ne sme pustiti na cedilu mlade generacije, »našega največjega upanja«: »Lahko jim zagotovim, da si bom po svojih najboljših močeh vedno prizadeval za gorečo obrambo vrednot pluralizma, strpnosti, dialoga in medsebojnega spoštovanja, da bi lahko zgradili svet miru, pravičnosti in človekovega dostojanstva.«

Veliki Evropejec in svetovljan

Španski kralj Felipe VI. je v slavnostnem nagovoru Guterresa označil za »velikega Evropejca in svetovljana« s širokim obzorjem. Sledi namreč trem načelom: solidarnosti s pomoči potrebnimi, iskanju tesne edinosti med evropskimi državami in prispevku združene Evrope za »pravično stvar človeštva«.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia