»Po naših ocenah je v pomoč Ukrajini vključenih približno 80 odstotkov Poljakov … Neverjetno je, koliko pomoči so prispevale družine, župnije, verski redovi, nevladne organizacije ali podjetja,« statistiko človekoljubne pomoči vzhodni sosedi od začetka ruske invazije 24. februarja letos predstavlja Dominika Chylewska, predstavnica za stike z javnostjo pri poljski Karitas.

Papež Frančišek je po sredini splošni avdienci izrekel pohvalo prebivalcem Poljske, ki so sprejeli ukrajinske begunce, njihovo državo označil za »gostoljuben dom« in vse vernike po svetu pozval k molitvi za mir.

Množična in velikodušna pomoč

V pogovoru za spletni portal Vatican News je Chylewska povedala, da so poljske župnije in verski redovi za pomoč ukrajinskim beguncem namenili skoraj 50 milijonov evrov. »Za 320.000 ljudi je bilo zagotovljeno bivališče, za več kot 145.000 otrok pa oskrba,« je pojasnila. »Več kot 1.000 hiš različnih kongregacij ženskih redov na Poljskem in v Ukrajini zagotavlja pomoč razseljenim osebam.« Pri teh obsežnih prizadevanjih za pomoč obilno pomaga tudi poljska Karitas.

Poljaki so pokazali svojo veliko občutljivost za trpljenje drugih, predvsem mater in otrok ter ostarelih.

Od nudenja nujnih nastanitev, zdravstvene oskrbe in hrane v prvih tednih vojne so se človekoljubne dejavnosti preusmerile v pomoč ljudem v vsakdanjem življenju na Poljskem. Karitas organizira poletne počitnice za ukrajinske otroke in pomemben projekt psihološke pomoči, saj si večina beguncev »želi živeti normalno življenje na Poljskem«, pojasnjuje Chylewska.

Kot je poudarila, več kot 30 centrov Karitas za pomoč migrantom in beguncem zagotavlja vsestransko pomoč, tudi pri učenju poljskega jezika ali iskanju zaposlitve: »Na tisoče ljudi, ki so prejeli pomoč, in milijoni evrov darovane pomoči ponazarjajo solidarnost naše družbe z našimi vzhodnimi sosedi. Poljaki so pokazali svojo veliko občutljivost za trpljenje drugih, predvsem mater in otrok ter ostarelih.«

FOTO: Vatican Media

Razseljevanju ni konca

Okrepitev spopadov na vzhodu in jugu Ukrajine je žal sprožila nov val migracij. Humanitarne razmere v nekaterih delih države so vse slabše, saj poleg opustošenja, ki ga povzročajo ruske bombe, primanjkuje stanovanj, pojavljajo se tudi težave pri oskrbi z energijo.

Po nekaterih ocenah bo najmanj 2,6 milijona ukrajinskih beguncev do konca leta ostalo na Poljskem.

Doslej je Ukrajino zapustilo že več kot 5,5 milijona Ukrajincev, po podatkih agencije Združenih narodov za begunce pa jih bo najmanj 2,6 milijona do konca leta ostalo na Poljskem. Kot izpostavlja Chylewska, se malo beguncev za stalno vrne v Ukrajino.

»Nekateri gredo za kratek čas, ker želijo videti, v kakšnem stanju so njihovi domovi, in se srečati z bližnjimi, ki so tam ostali,« je pojasnila. »Tisti, ki se vrnejo, najpogosteje prihajajo iz zahodne Ukrajine ali drugih krajev, kjer ni hujših spopadov.«

S pomočjo vere na pomoč trpečim

Papež Frančišek je med sredino splošno avdienco v svojem pozivu za Ukrajino vernike povabil k molitvi, posebej pa je spodbudil k priprošnji k Mariji iz Čenstohove za mir v Ukrajini in svetu.

Avgust je primeren čas za premislek o človeškem življenju in priprošnjo k Božji Materi za mir na zemlji.

Gospa Chylewska je opozorila, da imajo Poljaki poseben odnos do Device Marije, svojo vero pa v trenutkih stiske spreminjajo v dejanja. »Mnogi se odpravijo s svojega 'udobnega naslonjača', kot jih je spodbudil papež Frančišek, da bi z udeležbo na romanjih izkusili molitev na poti,« je pojasnila: »Avgust je tudi primeren čas za premislek o človeškem življenju in priprošnjo k Božji Materi za mir na zemlji.« Župnije po vsej Poljski še naprej molijo za mir, je svoje misli sklenila tiskovna predstavnica poljske Karitas, sama pa je prepričana: »Poljaki verjamejo, da obstaja možnost za mir, in zanj molimo skupaj z ukrajinskim ljudstvom.«