Obenem so starejši pomemben del prostovoljstva na humanitarnem področju in zelo veliko prispevajo za ljudi v stiski, zato v Slovenski karitas, ki se že 33 let s prostovoljci in zaposlenimi udejstvuje na področju pomoči starejšim, bolnim in onemoglim v novih danostih, spodbujajo »medgeneracijsko sožitje in solidarnost v družbi, saj na tak način gradimo skupnosti, si med seboj pomagamo in povezujemo različne darove, zmožnosti in izkušnje«.

Več kot 450 župnijskih Karitas

Več kot tretjina od 9700 prostovoljcev Karitas v več kot 450 župnijskih Karitas opravlja prostovoljno delo prav na področju družabništva in pomoči starejšim, ob današnji priložnosti spominjajo v Slovenski karitas: »Tako se raznovrstna pomoč Karitas vsako leto dotakne več kot 36.000 starejših, bolnih in onemoglih. Pri tem je pomembna tudi podpora lokalnih skupnosti. Občine podpirajo programe 181-ih župnijskih Karitas.«

V zadnjih 30 letih se je delež starejših nad 65 let v slovenski družbi podvojil na 21,4 odstotka.

Pomoč v hrani lani prejelo več kot 17.600 starejših

Karitas socialno ogroženim starejšim pomaga predvsem s hrano, higienskimi pripomočki, kurjavo in pri plačilu položnic. »V lanskem letu je pomoč v hrani prejelo 17.648 starejših, kar je 17 odstotkov več kot v letu poprej. Povečanje je bilo predvsem posledica podražitev pri hrani, ki je glavni odhodkovni del za upokojence, ki prejemajo minimalne pokojnine. Med prejemniki je največje število starejših, ki živijo sami po smrti sozakonca.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. FOTO: Siniša Kanižaj

Ne zaprosijo za varstveni dodatek

Opažajo tudi, da številni starejši, ki imajo lastniška stanovanja in minimalne pokojnine, ne zaprosijo za varstveni dodatek. »Njihovi otroci pogosto ne živijo v neposredni bližini in še sami komajda preživljajo svojo primarno družino oz. ne želijo materialno poskrbeti za ostarele starše. Starejši ne želijo poslabšati medsebojnih odnosov in obremeniti nepremičnine, za katero so garali vse življenje, četudi na račun životarjenja.«

Vse večja težava v mestih pa postaja tudi bivanje v podnajemniških stanovanjih z minimalno pokojnino in povečevanje števila žensk, ki morajo zaradi nasilja tudi po 65. letu zapustiti dom in poiskati zatočišče v varni hiši ali materinskem domu.

Osamljenost, duševne težave in zasvojenost

Največji problem starejših, ki so zaradi bolezni omejeni v gibanju ali v celoti potrebujejo nego, je osamljenost. »Večjo socialno odrezanost od okolja lahko povzroči že poslabšan vid in sluh. Zato bi bili potrebni redni obdobni pregledi in spodbude tudi na tem področju. Drug pomemben vidik življenja starejših je tudi žalovanje, s katerim se soočajo ob izgubi zakonskega partnerja ter tudi ob izgubi svojih sposobnosti, kar lahko vodi v depresijo in druge duševne težave ali zasvojenost«, opozarjajo v Karitas.

V Sloveniji je več kot petina prebivalcev starejša od 65 let. FOTO: Tatjana Splichal

Mladi razvili posebna programa za starejše

V youngCaritas pa tečeta tudi posebna programa: družabništvo prek telefona, ki je zaživel v času epidemije, in pismo za lepši dan. Mladi prostovoljci se obvežejo, da so enkrat tedensko v daljšem telefonskem pogovoru z osamljenim starejšim. Drugi pa je pismo za lepši dan. »S preprostim dejanjem, ki ne vzame veliko časa, lahko nekomu pričaraš lepši dan in vliješ upanje v boljšo prihodnost. Skupaj širimo pozitivo in pokažimo, da se lahko dogajajo tudi lepe stvari.«

V mreži Karitas delujejo tudi domovi za starejše, v katerih je nameščenih preko 350 oskrbovancev in 40 starejših v varovanih stanovanjih.

Nega in oskrba bolnikov

Opominjajo pa na še eno težavo, pomanjkanje negovalnih bolnišnic, pomanjkanje celovitih informacij in pomanjkanje ponudbe storitev dolgotrajne oskrbe. »Svojci se velikokrat na hitro znajdejo v onemoglosti svojih staršev in potrebujejo določene ortopedske in medicinsko zdravstvene pripomočke. V takih primerih se lahko obrnejo po pomoč na Karitas v Celju, Mariboru in Ljubljani. V lanskem letu si je 468 starejših oziroma njihovih svojcev pri Karitas izposodilo ortopedske oziroma medicinsko zdravstvene pripomočke.«

V več škofijskih Karitas izvajajo tudi tečaje za nego in oskrbo bolnika v domačem okolju, kjer strokovni delavci z različnih področij in različnih zornih kotov osvetlijo potrebe svojcev, ki negujejo in oskrbujejo bolnega v domačem okolju, udeležencem pa predstavijo in prikažejo tudi praktične veščine in prijeme pri negi in oskrbi, je še dodal Tomažič.