Po delnih podatkih Slovenske karitas, ki v poplavah tesno sodeluje tudi z Rdečim križem, so posledice poplav izpred enega tedna katastrofalne: na območjih karitasa v Mariboru in Celje naj bi bilo pod vodo več kot 1250 stanovanjskih objektov. Prostovoljci so jih do sedaj obiskali več kot 800. Strokovni svet Slovenske karitas je še isti dan iz sklada za naravne nesreče sprostil začetna sredstva za realizacijo prve pomoči najbolj prizadetim v višini 40 tisoč evrov.

Nadškofijska karitas Maribor je s 320 prostovoljci razdelila 10.500 kilogramov hrane, 5 tisoč kilogramov ozimnice, 1.500 vreč pralnega praška, 1.500 kosov čistil, 10 ton oblačil, 250 kosov odej, 6 kosov grelnih teles.

Škofijska karitas Celje pa je z več kot 120 prostovoljci razdelila 540 vreč pralnega praška, 2.160 litrov mleka, 1.000 kosov čistil, 100 kilogramov kruha, 100 kilogramov salam, 200 kosov konzerv, 1.500 litrov vode, 400 komadov čaja, dve sedežni garnituri, dve postelji, osem vzmetnic in 20 kvadratnih metrov toplega poda.

Prva pomoč Karitas pri odstranjevanju vode in blata je bila delno že realizirana, zdaj sledi druga faza pomoči pri sanaciji posledic vodne ujme. Kakor je bilo zapisano, bo Karitas morala pomagati izdatneje vsaj tisoč družinam oziroma posameznikom, ki so izgubili vse, kar so s težavo in odrekanjem gradili celotno življenje. Delno je treba pomagati tudi tistim, ki jim je voda zalila kletne prostore z instalacijami in ozimnico.

»V tej fazi je pomembno, da prizadetim zagotovimo zadostno finančno pomoč, da jih pomoč Karitas ne bo pahnila še v večjo stisko in da ohrani njihovo dostojanstvo. Predvsem je pomembno, da jim pokažemo, da niso ostali sami in da so še vedno sposobni iz te tako grozljive situacije ter izkušnje se dvigniti najprej sami seveda ob materialni in predvsem finančni podpori širše skupnosti – tudi Karitasa,« so zapisali na Slovenski karitas.


Trenutno stanje obvladljivo, napoved slaba

Prostovoljci so torej še vedno aktivni na območjih, ki so jih prizadele poplave, kjer so ljudje spet v strahu pred včeraj napovedanim močnim deževjem in povečanim pretokom rek. Kljub napovedim pa Podravja, ki je bilo najhuje prizadeto, deževje ni bilo tako silovito, kot so napovedovali. Tudi na Severnem Primorskem so se razveselili »napačne« vremenske napovedi.

Ponoči je največ padavin padlo v zgornjem Posočju in na širšem območju Snežnika, kjer bo čez dan še naprej močno deževalo, napovedujejo na Agenciji republike Slovenije za okolje. Pretoki rek v zgornjem Posočju in v Zgornjesavski dolini so po naraščanju tekom noči trenutno ustaljeni. Trenutno hitro naraščata reki Reka in Kolpa.

Danes čez dan bodo predvidoma najbolj narasle reke na jugu in zahodu države, ki lahko poplavljajo: Reka, Kolpa, reke v slovenski Istri, Vipava s pritoki, reke na območju Škofjeloško-Polhograjskega in Idrijsko-Cerkljanskega hribovja.

Na območjih osrednje in severne Slovenije lahko narastejo tudi reke v porečju Savinje, Dravinje, Sotle, Mislinje, Meže in tudi reke na območju Slovenskih Goric. Narastejo lahko tudi reke s povirjem v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. Ob močnejših nalivih so možna razlivanja manjših vodotokov in hudournikov, opozarjajo na Agenciji.

Čez dan bosta pričeli naraščati tudi reki Krka in Ljubljanica. Poplavljene površine Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljanskega barja se bodo predvidoma obnovile.


Foto: Andrej Praznik