Po navedbah predstavnikov avstrijske Karitas je ta ocena precej stvarna: »Libanon se je znašel v najhujši gospodarski krizi v svoji zgodovini,« so po navedbah avstrijskega Kathpressa pojasnili v nedavnem pogovoru za medije. Razmere doslej še niso bile tako brezupne: »Zelo žalostno je videti državo in njene ljudi tako obupane in ranljive. Jasno je, kako vedno več ljudi potrebuje podporo, da sploh lahko preživijo.«

Po podatkih Karitas si trenutno šest od desetih Libanoncev želi zapustiti državo, četudi sredi zime.

Po podatkih Karitas si trenutno šest od desetih Libanoncev želi zapustiti državo, četudi sredi zime. Celoten Bližnji vzhod je v preteklih dneh prešel val hladnega zraka, toda ogrevana stanovanja, topla voda in zadostna količina hrane v preizkušani državi niso nekaj samoumevnega. Zaradi pomanjkanja goriva veliko gospodinjstev skorajda nima elektrike. Poleg tega jim primanjkuje tudi zdravil in osnovne prehrane. Po navedbah Karitas gre Libanoncem zelo slabo, še bolj obupani pa so migranti v državi, ki prihajajo iz Etiopije, Sudana, Indije, Sirije ali Bangladeša.

Libanon resnično potrebuje učinkovite reforme, odmik od klientelizma in osebnosti na čelu države, ki so pripravljeni sprejemati kompromise. Eksplozija v bejrutskem pristanišču avgusta 2020 še danes ni pojasnjena in neti nadaljnje politične napetosti. Če ljudje nimajo denarja za zdravila, od katerih so življenjsko odvisni, za šolo ali hrano, jim preostane le upanje. Podpora darovalcev z vsega sveta je v tej krizi brez primere pomembnejša kot kdaj koli prej, ne le s finančnega, temveč tudi z moralnega vidika.

Otroci in družine še naprej potrebujejo podporo

Kljub napetim razmeram v državi libanonska Karitas ves čas sodeluje s projektnimi partnerji v Evropi, čeprav z omejitvami. V šoli Beth Aleph v Bejrutu recimo poučujejo in podpirajo otroke iz begunskih in migrantskih družin. Zaradi energetske krize, pomanjkanja zdravil zaradi dolgih dobavnih rokov ali pomanjkanja gradbenega materiala so se nekatere stvari malce zavlekle. Kljub temu je zelo pomembno, poudarjajo pri avstrijski Karitas, »da še naprej podpiramo otroke na šoli Beth Aleph in njihove družine«.

Kljub napetim razmeram v državi libanonska Karitas ves čas sodeluje s projektnimi partnerji v Evropi.

Pomoč se je nadaljevala tudi po zaprtju šole v času koronaepidemije. Učenci so dobili predplačniške kartice za mobilne telefone, da so imeli dostop do pouka na daljavo. Učitelji in socialni delavci so se z njimi povezovali prek aplikacije WhatsApp. Eksplozija leta 2020 je prizadela tudi stavbo šole Beth Aleph, vendar so nastalo škodo že uspeli popraviti.

Vrtec in šolo Beth Aleph pod okriljem Karitas v libanonski prestolnici Bejrut trenutno obiskuje 130 otrok. Tam se učijo, igrajo, deležni so varnosti in topline. In ko šolski zvonec v dnevu zadnjih zazvoni, je čas za kosilo – za mnoge otroke je to pogosto edini topel obrok, ki ga tisti dan zaužijejo.

Za mnoge otroke je šolsko kosilo pogosto edini topel obrok, ki ga tisti dan zaužijejo.

Izobraževalni projekti v Libanonu, ki jih podpira Karitas, vključujejo veliko več kot le pouk: poleg sodijo tudi zdravstvena oskrba, šolski prevoz, šolske potrebščine in hrana. Mnoge družine si vsega tega ne morejo same privoščiti. Za mnoge starše v trenutni krizi preveliko oviro predstavlja že zbiranje denarja za šolski avtobus. Družinam je zagotovljena tudi nujna covidna pomoč, pri Karitas skrbijo za to, da so kronični bolniki deležni ustrezne podpore. Za migrantske in begunske delavce sta trenutno razdeljevanje pomoči in finančna premostitev ključnega pomena, da sploh lahko preživijo iz meseca v mesec.