Zgodovinski inštitut Milka Kosa je izdal knjigo Lilijane Žnidaršič Golec Kariere duhovnikov na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Vzvodi, okoliščine, (samo)reprezentacija. Avtorica je v njej kot prva preučila svetno, tj. neredovno duhovščino iz neplemiških družin na slovenskem (etničnem) ozemlju od preloma iz 15. v 16. stoletje do začetka vladavine Jožefa II. leta 1780. Kariere na tisoče duhovnikov, ki so v tem obdobju delovali na Slovenskem, so predstavljene z vidika kariernih vzvodov na eni in izrazov (samo)reprezentacije na drugi strani. V prvem delu knjige so opisani dejavniki duhovniških napredovanj (družina, lokalno okolje, stiki z vplivnimi sorodniki in prijatelji, osebne sposobnosti, izobrazba, klerikom namenjene ustanove), v manjšem obsegu pa tudi karierno zaviralni dejavniki (ukrepi zaradi priležništva in pijančevanja, bolezen, starost ipd.).

V drugem delu knjige je na podlagi analize zapuščinskih inventarjev in oporok tridesetih duhovnikov ter nekaterih nagrobnih in drugih napisov izpostavila vprašanje (samo)reprezentacije. Duhovniki na višjih položajih so se ponašali z dragocenejšimi predmeti, zapuščali radodarnejša volila in si postavljali imenitnejše spomenike, vendar pa je med obravnavanimi primeri naletela tudi na izstopajoče izjeme. Večji del knjige temelji na še neobjavljenih ali manj znanih primarnih virih.

Knjigo je avtorica razdelila na naslednja poglavja:

Duhovništvo in pogoji za prejem mašniškega posvečenja
Pomembnejši karierni dejavnik
Ožje družinsko in lokalno okolje
Širše sorodstvene, prijateljske in interesne mreže
Sposobnosti, izobrazba, izkušnje
Glasbene sposobnosti
Znanje in izobrazba s področij cerkvenega prava in (moralne) teologije
Znanje jezikov vernikov, različne izkušnje in ugled
Alumnatske in štipendijske ustanove ter beneficiji zasebnih ustanoviteljev
Alumnati in štipendije
Beneficiji zasebnih ustanoviteljev
Karierna nazadovanja in zastoji
(Samo)reprezentacija in karierni dosežki v izbranih (avto)biografskih virih
Zapuščinski inventarji
Oporoke
Nagrobni in drugi napisi

Farmacevtski terminološki slovar

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je izdal drugo, dopolnjeno izdajo Farmacevtskega terminološkega slovarja Vsebuje 6.455 terminov. Prva izdaja slovarja iz leta 2011 je bila v celoti pregledana. Dodali so 1.037 novih slovarskih sestavkov, zlasti s področja farmacevtske tehnologije, farmakognozije in zgodovine farmacije. Dopolnili so 1.160 definicij.

Biografija na prehodu v digitalnost

Inštitut za kulturno zgodovino je izdal zbornik z naslovom Biografija na prehodu v digitalnost, ki ga je uredila Mateja Ratej.

Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas.

Objavljenih je enajst prispevkov

Prvi del zbornika zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Objavljenih je enajst prispevkov:

Nenad Čuš Babič: Identiteta in virtualno,
Primož Krašovec: Biografska in elektronskokodna individualnost,
Peter Klepec: Biografija, Freud in psihoanaliza skozi resnico in fikcijo,
Irena Avsenik Nabergoj: Biografija v literarni zgodovini,
Maja Godina Golija: Biografija in etnologija,
Petra Testen Koren: Mesto žensk v biografiji,
Mateja Ratej: Katarina in detomor: biografije v kazenskih spisih,
Neža Zajc: Hagiografije prehodnih epoh ali žitja ahistoričnega časa?,
Aleksandra Gačić: Biografija v 19. stoletju in na prehodu stoletij,
Jure Gašparič: Politična biografija v prvi Jugoslaviji,
Božo Repe: Politična biografija v socialističnem obdobju.

Eseji o poljsko-slovenskem književnem prevajanju

Zbornik Eseji o poljsko-slovenskem književnem prevajanju govori o poljsko-slovenskih prevodnih in širše književnih in kulturnih odnosih in ponuja samosvoj pogled na slovensko književnost, ki prihaja od zunaj. Obenem prinaša pomembno sintezo avtoričinega pristopa, v katerem se posrečeno združujeta izkušnja in vednost strokovnjakinje za literarno vedo in odprtost za različne smeri jezikoslovnega proučevanja besedil, vključno s kognitivnim jezikoslovjem.

Iz razprav se izriše kompleksna panorama izmenjav med poljsko in slovensko književnostjo, pri katerih so glavni in v marsičem enakovredni akterji izbrani avtorji, ki se vpenjajo v čas od romantike do današnjih dni, in njihovi prevajalci. Skozi prevode se kažejo različne jezikovne senzibilnosti, intelektualni horizonti in interpretacijske usmeritve, hkrati pa tudi razkošje ubeseditvenega potenciala, značilno za situacije, v katerih se z izjemnimi literarnimi deli soočijo prevajalci, ki s svojim znanjem, izkustvom in pogosto drznostjo ustvarjajo in utrjujejo povezave med književnostmi in kulturami. Pričujoča knjiga nas kot svojevrsten vodnik popelje v te nove svetove.

Demografske spremembe in regionalni razvoj

Geografski inštitut Antona Melika je izdal knjigo Demografske spremembe in regionalni razvoj.

Na področju demografskega razvoja deli Slovenija usodo razvitejših evropskih držav: prebivalstvo je doseglo svoj zenit in se hitro stara, njegovo obnavljanje je odvisno od migracij, projekcije napovedujejo hitro zaostrovanje razmer s perečimi posledicami na številnih področjih. Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statistični regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb. Žal opozorila stroke niso naletela na plodna tla in posledice vse bolj trkajo na vrata. V monografiji obravnavajo problematiko razvoja obmejnih območij, problem staranja prebivalstva v mestih in na podeželju, vplive demografskih sprememb na gospodarstvo in zaposlovanje, problematiko oskrbe in zagotavljanja storitev splošnega pomena, več poglavij pa naslavlja posamezna območja Slovenije in njihove razvojne izzive, vezanje na demografske spremembe.