Zanimivo in fotografsko dokumentirano delo Slovencem prvič predstavlja vladarja Karla I. in razburkano obdobje prve svetovne vojne in razpada habsburške monarhije.

Zato lahko cesarja Karla I., zadnjega avstro-ogrskega in slovenskega cesarja, po njegovi pomembnosti in vplivu na razvoj Slovencev postavljamo ob bok bolj znanima Francu Jožefu in Mariji Tereziji.

Cesar Karel I. s soprogo Cito. VIR: nadskofija-ljubljana.si

Knjiga ob 100. obletnici cesarjeve smrti 

Šele 100. obletnica smrti cesarja Karla, ki smo jo obeležili aprila 2022, je povezala zgodovinarje, ki so se sicer že ukvarjali s posameznimi vidiki njegove vladavine oziroma življenja, da s skupnimi močmi napišejo celovito Karlovo biografijo.

Bralec bo dobil nazoren vpogled v življenje cesarja Karla in njegov čas, ko je predvsem prva svetovna vojna krojila usodo človeštva in ob svojem koncu pripeljala do trenutka, ko se je po dobrih 700 letih končala vladavina Habsburžanov.

Neugodne politične razmere, vojna, predvsem pa želja politikov in ljudskih množic po korenitih družbenih spremembah so na koncu prve svetovne vojne ustvarili napeto ozračje in zahteve po korenitih spremembah.

V vojni svetovnih razsežnosti je z vso silovitostjo znova privrel na dan ključni problem države – nacionalna trenja; tem pa so se pridružile še tipične zagate dolgotrajne vojne – pomanjkanje, pomanjkanje in še enkrat pomanjkanje.

Cesar Karel I. je postal Karel »zadnji« 

Mnogi zgodovinarji Karla I. v tem kontekstu obravnavajo kot stečajnega upravitelja mnogonarodne monarhije, ki je bila že dalj časa obsojena na propad, z izbruhom prve svetovne vojne in smrtjo cesarja Franca Jožefa pa je ta propad postal neizbežen. Karel I. je izgubil prestol, na koncu je moral celo v izgnanstvo na Madeiro, kjer je umrl 1. aprila 1922.

V knjigi spremljamo zadnjega »slovenskega« cesarja Karla, ki je v svojem kratkem življenju in še krajši vladavini pomembno krojil tudi usodo Slovencev. Knjiga obravnava prelomno obdobje zgodovine, ko so se naši predniki odločili, da krenejo po novi, jugoslovanski poti.

Prestolonaslednik Oton in Panevropsko gibanje

Knjiga obravnava tudi obdobje delovanja Otona oziroma Otta von Habsburga (1912–2011), zadnjega prestolonaslednika habsburške monarhije, oziroma njegovega udejstvovanja znotraj Panevropskega gibanja, ki je podprlo osamosvojitvene težnje držav vzhodnega bloka konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja.

Kot član Evropskega parlamenta je podprl tudi slovenske težnje po osamosvojitvi in npr. Francetu Bučarju omogočil, da je lahko januarja 1988 kot prvi Slovenec nagovoril Evropski parlament.

Avtorji in prispevki v zborniku

Njeni avtorji so ugledni slovenski in hrvaški zgodovinarji.

Predgovor je napisal Karlov potomec Karl von Habsburg-Lothringen. Sledijo naslednji prispevki:

Miha Preinfalk, Karel – naključni cesar;

Tamara Griesser Pečar, Karel in Cita;

Gregor Antoličič, Cesar v vojni;

Miha Preinfalk, Krilni pribočnik Emerik Schonta plemeniti Seedank in njegovi spomini na cesarja Karla;

Renato Podbersič ml., Cesar Karel na soškem bojišču;

Tamara Griesser Pečar, Med vojno in mirom;

Aleš Maver, Karel I. in »sekanje knezov«: Karlova odpoved oblasti v kontekstu somraka evropskih monarhij:

Stjepan Matković, Hrvaška politika in Karel I.;

Andrej Rahten, Karlovi restavracijski poskusi;

Miha Šimac, Od navdušenja do pozabe – paberki o cesarju Karlu;

Marco Manin, Karel zadnji – blaženi cesar.

Knjigo Karel I. so predstavili v Atriju ZRC 18. oktobra 2022 zgodovinarji Andrej Rahten, Petra Svoljšak, Martin Marič in Gregor Antoličič. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Petra Svoljšak o knjigi o cesarju Karlu I. 

Na platnicah knjige je zgodovinarka dr. Petra Svoljšak zapisala:

»Zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj, s tem pa tudi zadnji cesar, ki je vladal slovenskim zgodovinskim deželam, je ena tistih osebnosti, ki so jim prelomne okoliščine ne le začrtale mesto v času, temveč tudi kro­jile njihovo spominsko podobo v simbolnem loku od nezavedne pozabe do blaženosti.

V tem procesu so morda najbolj umanjkale prav zgodo­vinske študije, ki bi dejanja in odločitve tega monarha postavile v čas in prostor, ki so ga zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav na njihovih pogoriščih.

Takšen drzen in uspešen poskus je ob stoti obletnici smrti cesarja Karla I. Habsburškega opravilo slovensko in hrvaško zgodovinopisje z monografi­jo, ki bo bralkam in bralcem razkrila podobo vladarja, ki je bil nič manj kot vsak slehernik ujetnik zgodovinskega razvoja, na katerega je imel le posreden vpliv.

Pa vendar je morda med njegovimi podobami najbolj utrjena prav tista s slovenskega prostora, s soškega bojišča, ob obisku avstro-ogrskih enot, ki so bíle zadnje uspešne bitke usihajoče monarhije.

S skupnimi močmi so napisali Karlovo biografijo

Urednik knjige dr. Gregor Antoličič pa je v uvodu zapisal:

»Življenjske zgodbe kronanih glav pogosto pritegnejo zanimanje tako širše javnosti kot zgodovinarjev. Pri družini Habsburžanov je bilo to zanimanje usmerjeno predvsem v nekatere najbolj slavne pripadnike te dinastije.

Tako so v preteklih letih na slovenske knjižne police prišle biografije Marije Terezije, Franca Ferdinanda, Franca Jožefa in mehiškega cesarja Maksimilijana.

Medtem pa zadnji habsburški vladar, in s tem tudi zadnji cesar, pod žezlom katerega so živeli Slovenci, cesar Karel, s strani slovenskega zgodovinopisja še ni bil deležen celovite analize.

Posamezni slovenski zgodovinarji so se sicer ukvarjali z obdobjem njegove vladavine, kot npr. dr. Tamara Griesser Pečar in dr. Andrej Rahten, vendar celovita biografija zadnjega slovenskega cesarja vse do pričujoče knjige ni ugledala luči sveta.

Šele 100. obletnica smrti cesarja Karla, ki smo jo obeležili aprila 2022, je povezala zgodovinarje, ki so se sicer že ukvarjali s posameznimi vidiki njegove vladavine oziroma življenja, da s skupnimi močmi napišemo celovito Karlovo biografijo.

Osmim slovenskim se je pridružil še en hrvaški zgodovinar in na podlagi njihovega skupnega dela je nastala pričujoča monografija.«

S predstavitve knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Življenje cesarja Karla spoznamo iz različnih zornih kotov

Skladno z načelom »več oči več vidi« pisana avtorska zasedba omogoča, da lahko bralec življenje cesarja Karla spozna iz različnih zornih kotov. Pozorni bralec bo celo opazil, da si pri nekaterih vidikih cesarjevega življenja oziroma delovanja avtorji med seboj niso popolnoma složni.

To vsekakor ni slabost knjige, prej njena prednost, saj različne interpretacije razburkanega življenja še enkrat več dokazujejo, da je bil Karel izjemno zanimiva in pomembna zgodovina osebnost, ki si zasluži tudi zgodovinsko biografijo.

Osebnost zadnjega habsburškega cesarja, negotovi čas oziroma okoliščine, v katerih je prevzel žezlo starodavne monarhije, ne nudijo samo možnosti različnih interpretacij, ampak tudi material za kakšen kriminalni roman.

Tako so morali tudi avtorji pričujoče monografije pri pisanju, kjer ni bilo moč poseči po arhivskih dokumentih, slediti lastni, pogosto pravzaprav »detektivski« intuiciji.

A na tej podlagi je nastalo izjemno zanimivo in pestro delo, ki bo bralcu predstavilo življenje cesarja Karla in njegov čas, ko je predvsem prva svetovna vojna krojila usodo človeštva in ob svojem koncu pripeljala do trenutka, ko je Karel I. postal Karel »zadnji«, je še zapisal Gregor Antoličič.

Leta 2004 je papež Janez Pavel II. razglasil cesarja Karla I. za blaženega.