Karel, prvorojenec družine s tremi sinovi, se je rodil proti koncu 11. stoletja. Njegova mati Adela, hči flamskega grofa Roberta, se je poročila z danskim kraljem Knutom IV. Po nasilni moževi smrti se je vrnila na Flamsko in se tam še enkrat poročila. Karla sta skrbno vzgajala ded in stric tako, da je po smrti flamskega grofa Baldvina leta 1119 postal njegov naslednik.

Človeške kreposti novega kneza in njegovo versko gorečnost je popisal Gilbert iz mesta Bruggea v knjigi z naslovom Zgodovina uboja Karla Dobrega. Od tod so naslednji podatki.

Zgodovina malo poroča o njegovem družinskem življenju. Omenja med drugim to, da se je poročil z Marjeto, Clermontsko grofico; da pa je njegov zakon ostal brez otrok. Veliko pa poroča o njegovem državniškem delovanju. Zavzemal se je, da sta v grofiji vladali red in pravičnost. Posebej se je izkazal v letih 1124 in 1125, ko je po Evropi vladala revščina. Zavzel se je za reveže in si pridobil vzdevek branilec pravičnosti in miru. Njegov sloves je presegel flamske meje. Leta 1123 so mu celo ponudili krono jeruzalemskega kralja (križarske vojne!), a jo je odklonil.

V začetku 12. stoletja je v flamski grofiji vladala takšna upravna urejenost, da je bila za vzor vsej Evropi. Vodil jo je uradnik, ki so ga imenovali flamski kancler. Leta 1091 so to službo zaupali Bertulfu, proštu kapitlja pri cerkvi sv. Donacijana v Bruggeu. Prošt je bil preprostega rodu, toda z zvitostjo si je s svojimi sorodniki prilastil vodstvo upravnih poslov v grofiji. Že omenjena lakota pa je pokazala resničnost stvari. Bertulf si je prilastil preveč pravic. Ko je grof Karel to odkril, je vzpostavil prvotni red in ukazal, da morajo njegove suverene pravice spolnjevati in spoštovati vsi. Spor med Bertulfovo skupino in grofom Karlom je bil neizbežen.

Prišlo je tako daleč, da se Bertulfovi privrženci 2. marca 1127 v cerkvi sv. Donacijana grofa Karla Dobrega umorili. To nasilno dejanje je sprožilo v grofiji državljansko vojno. Bertulfova vladavina je bila končana, ko je naslednje leto postal flamski grof Teodorik iz Alzacije.

Vodstvo krajevne Cerkve je grofa Karla Dobrega takoj razglasilo za mučenca. Pod vodstvom opata pri cerkvi sv. Petra v Gandu se je začel boj, kdo bo dobil v posest mučenčevo truplo, saj je bilo to dragocena relikvija. Karel Dobri je namreč umrl, ko je spolnjeval versko dolžnost in branil mir.