Sovjetskemu diktatorju Josipu Stalinu pripisujejo primerjavo, da komunizem Poljski pristoji kot sedlo kravi, v prispevku piše dopisnik avstrijskega Kathpressa Alexander Brüggemann. Vsaj glede tega se je v celoti strinjal z vnetim nasprotnikom komunizma Stefanom Wyszynskim. Ta isti Stalin, ki je nekoč posmehljivo vprašal, koliko vojaških enot ima papež, bi se precej čudil ob novicah, kaj vse je papež, ki je bil rojen na Poljskem, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja počel s komunizmom.

Kardinal Wyszynski je preroško napovedal, da bo njegov mladi kolega Karol Wojtyla nekoč »popeljal Cerkev v 21. stoletje«.

Kardinal Wyszynski je preroško napovedal, da bo njegov mladi kolega Karol Wojtyla nekoč »popeljal Cerkev v 21. stoletje«. Prav je imel: Wojtyla je bil izvoljen za papeža Janeza Pavla II. (1978-2005) in pozneje celo kanoniziran. 12. septembra letos mu na poti v svetništvo sledi tudi poljski primas Wyszynski (1901-1981).

Zaradi koronaepidemije so slovesnost v Varšavi prestavili: zdaj bo novi prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov med bogoslužjem ob beatifikaciji Wyszynskega za blaženo razglasil še poljsko redovno ustanoviteljico Elzbieto Rozo Czacka (1876-1961). Cerkveni predstavniki upajo, da bi poljsko katolištvo, ki so ga močno načeli škandali zaradi spolnih zlorab, ob tem doživelo preporod in ob spominu na dva velikana svoje vere načrpalo novega upanja za prihodnost.

Wyszynski je bil od leta 1948 do smrti najvišji dostojanstvenik v poljski Cerkvi. Mašniško posvečenje je prejel leta 1924, nato pa je predaval cerkveno pravo in sociologijo v Wloclaweku. Med nemško zasedbo je duhovno oskrboval podzemno vojsko in je vedno znova skrival preganjane Jude.

Korenine kardinala Wyszynskega so bile v tradicionalni ljudski pobožnosti Poljakov – in v trdnem prepričanju o edinosti naroda in katolištva.

Pij XII. je Wyszynskega leta 1946 imenoval za škofa v Lublinu, novembra 1948, po smrti kardinala Augusta Hlonda, pa za nadškofa v Varšavi in Gnieznem ter s tem za primasa Poljske. Na vrhuncu komunističnega preganjanja so Wyszynskega leta 1953 zaprli, izpuščen je bil šele leta 1956. Njegove korenine so bile v tradicionalni ljudski pobožnosti Poljakov – in v trdnem prepričanju o edinosti naroda in katolištva.

FOTO: Vatican Media

Wyszynski je bil »politični lisjak« in je imel zanesljiv strateški občutek. Zmotil se je le enkrat: pri mladem Karolu Wojtyli. Komunisti so si vzeli precej časa za izbor – v njihovih očeh – primernega, ne preveč »političnega« škofovskega kandidata za Krakov. V Wojtyli, letnik 1920, so videli intelektualnega dobrodušneža, ki jim ne bo mešal štren. Mnenje, ki so ga delili z Wyszynskim; ta ga je imel za »pesniško dušo«.

Wojtyla nikakor ni bil kandidat v skladu z željami Wyszynskega. Toda mladi Krakovčan se je izkazal za izredno zvestega – na jezo komunistov, ki so upali, da bo njuna različnost med njima povzročila razdor. Igralec in pisatelj Wojtyla je znal navdušiti mlade. Znal pa je, kot opozicijsko silo, s Cerkvijo povezati tudi tiste mestne razumnike, ki jim prizemljeni Wyszynski ni najbolj zaupal.

Boj proti komunizmu je Wyszynskega in Wojtylo povezal kljub vsem medsebojnim razlikam.

Boj proti komunizmu je kljub vsem razlikam povezal oba cerkvena voditelja. Njuna strategija ni bila odprto soočenje z režimom, temveč resnica in vztrajnost. Tako kot njegov krakovski dopolnjujoči pol se je tudi Wyszynski udeležil vseh zasedanj drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). Za razliko od Wojtyle pa se je primas izogibal cerkvenim novostim, da ne bi ogrozil trdne vezi med Cerkvijo in vernim ljudstvom.

Wojtyla se je boril predvsem z orožjem intelektualcev, s poslušanjem, razpravami in razločevanjem. Koncilska formulacija verske svobode mu je ponudila enako razstrelivo kot pozneje Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi: verska svoboda kot pozitivna človekova pravica, ki jo lahko terjamo. Zato je lahko Wojtyla med konklavom leta 1978 povezal številne glasove iz ZDA in Zahodne Evrope, medtem ko Wyszynski ni bil kandidat, ki bi presegal blokovske delitve, in torej ne dovolj »papabile«.

Zgodovinskega pomena je leta 1965 pod vodstvom Wyszynskega sestavljeno pismo, ki so ga poljski škofje poslali svojim nemškim sobratom, s katerim se je začel globok spravni proces.

Zgodovinskega pomena je leta 1965 pod vodstvom Wyszynskega sestavljeno pismo, ki so ga poljski škofje poslali svojim nemškim sobratom, s katerim se je začel globok spravni proces. Osrednjo težo so predstavljale besede v naslovu: Odpustimo in prosimo odpuščanja. Te so še danes pomemben del poljsko-nemških odnosov.

Na Poljskem Wyszynskega še vedno imenujejo »primas tisočletja«. Jeseni 2009 so v Vatikanu priznali čudež na njegovo priprošnjo in s tem odprli pot za njegovo beatifikacijo. Papež Frančišek je potrdil, da je leta 1988 mlada ženska, obolela za rakom, ozdravela na priprošnjo poljskega primasa; danes je stara 50 let.