Kaldejski patriarh je po navedbah spletnega portala Vatican News izpostavil, da je za ohranitev krščanske navzočnosti v Iraku in na celotnem območju Bližnjega vzhoda nujno treba spremeniti način razmišljanja v vladnih, socialnih in gospodarskih politikah: »Iraški kristjani in morda tudi kristjani drugih narodov bodo kmalu izginili, če ne bo prišlo do spremembe v načinu razmišljanja in državnega sistema.« Sinoda Kaldejske cerkve v iraški prestolnici zaseda od 21. do 27. avgusta.

Drugorazredni državljani

Voditelj Kaldejske cerkve je v uvodnem nagovoru opozoril, da islamska dediščina v Iraku kristjane še vedno »postavlja v položaj drugorazrednih državljanov in omogoča prisvajanje njihove lastnine«. Zato je znova poudaril, da je treba nujno spremeniti sedanjo ustavo in zakonodajo, da bi »zgradili demokratični sistem, ki bo temeljil na državljanstvu«, ne pa na verski in etnični pripadnosti:

Našim ljudem moramo pomagati, da se odprejo upanju ter okrepijo svojo vero in solidarnost, da se bodo lahko spoprijeli s sedanjimi izzivi z enakim pogumom, kot ga je imel Kristus.

»V teh težkih časih je naše poslanstvo sodelovati s sodržavljani pri ustvarjanju okolja, ki bo spodbujalo spoštovanje različnosti in pravice do polnega državljanstva, kot je dejal papež Frančišek med svojim obiskom naše države od 5. do 8. marca 2021, ter pomagati našim ljudem, da se odprejo upanju ter okrepijo svojo vero in solidarnost, da se bodo lahko spoprijeli s sedanjimi izzivi z enakim pogumom, kot ga je imel Kristus.«

Kaldejski patriarh ob srečanju s papežem Frančiškom (arhivska fotografija). FOTO: Vatican Media

Poziv kaldejskih škofov k reformam

Enak poziv k reformam je na prvi dan sinode izrekel tudi zbor kaldejskih škofov. V skupnem pozivu so prelati iraške politične voditelje pozvali, naj pustijo ob strani osebne in strankarske interese ter tako pospešijo oblikovanje nove vlade, ki se bo soočila z vse bolj razširjeno korupcijo in trenutno gospodarsko krizo v državi.

Politični zastoj v Iraku povzroča nove nemire, ki zaradi nenehnih mednarodnih napetosti že terjajo davek od najranljivejših članov družbe.

Iraški politiki so od volitev oktobra lani obstali na mrtvi točki pri oblikovanju nove vlade. V zadnjih tednih je ta zastoj povzročil nove nemire, ki zaradi nenehnih mednarodnih napetosti že terjajo davek od najranljivejših članov družbe.

Avtoriteta v Cerkvi in cerkvena odgovornost

Kardinal Sako je v uvodnem govoru na sinodi spregovoril tudi o drugih vprašanjih, ki jih člani sinode obravnavajo na zasedanju, med drugim o cerkveni odgovornosti in oblasti v Cerkvi, duhovniških in redovniških poklicih ter bogoslužju.

Škofje naj spremljajo svoje duhovnike na očetovski in ne avtoritaren način.

Glede cerkvene odgovornosti in oblasti je patriarh kaldejske škofe spomnil, da je treba odgovornost vedno izvajati »v Kristusovem duhu« in da je »moč Cerkve v služenju drugim, zato cerkveno vodstvo nikoli ne sme voditi v despotizem«: »Naša avtoriteta temelji na tem, da smo apostoli, in sicer s kolegialnostjo, ki se razteza na vse člane Božjega ljudstva, duhovnike, redovnike in laike, ne glede na spol in družbeni razred, združene pri delu Cerkve, četudi odgovornost za odločitve pade na naša ramena.«

Voditelj Kaldejske cerkve je še poudaril, kako pomembno je, da škofje spremljajo svoje duhovnike na »očetovski« in ne »avtoritaren« način, da bi preprečili delitve, ki predstavljajo »največjo nevarnost« za enotnost njihovih škofij in za duhovniško pričevanje.

Prednostna obravnava poklicev, reforma kaldejskega bogoslužja

Patriarh je kaldejske škofe tudi pozval, naj duhovniškim in redovniškim poklicem dajo najvišjo prednost, saj je od njih odvisna prihodnost Cerkve.

Nedavne spremembe kaldejskega misala so predvsem v diaspori naletele na določena nasprotovanja.

Nazadnje je kardinal Sako obravnaval še vprašanje bogoslužja, in sicer nedavne spremembe kaldejskega misala, ki so predvsem v diaspori naletele na določena nasprotovanja. Patriarh je glede tega znova poudaril, da je smisel reforme v boljši prilagoditvi potrebam vernikov. »Duhovnik, ki daruje sveto mašo,« je dejal patriarh, »mora razumeti, da so obredi molitev in ne le toga in monotona praksa; to pomeni, da mora tisti, ki moli, bogoslužni obred dejansko živeti.«