Predsednik republike je z zlatim redom za zasluge odlikoval kardinala Rimskokatoliške cerkve dr. Franca Rodeta za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga.

Kardinal dr. Franc Rode z državnim odlikovanjem zlati red za zasluge. FOTO: Ivo Žajdela

Imenovanje za kardinala je bilo priznanje tudi mladi samostojni državi Sloveniji

Kot so v obrazložitvi spomnili, je nekdanjega slovenskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta papež Benedikt XVI. leta 2006 imenoval za kardinala. Dr. Franc Rode je tako postal prvi kardinal iz Slovenije.

V dolgi zgodovini Katoliške cerkve na Slovenskem je Franc Rode šele tretji kardinal slovenskega rodu in prvi po več kot sto letih.

V dolgi zgodovini Katoliške cerkve na Slovenskem je bil ob tem šele tretji kardinal slovenskega rodu in prvi po več kot sto letih. Njegovo imenovanje je bilo zato tudi priznanje mladi samostojni državi Sloveniji.

Skupinska fotografija: Nedžad Grabus, Franc Rode, Borut Pahor, Geza Filo. FOTO: Ivo Žajdela

Kristjani moramo biti vselej na strani svobode

Kardinal dr. Franc Rode je ljubljansko nadškofijo in slovensko metropolijo vodil v letih od 1997 do 2004, širša slovenska javnost pa ga je poznala že prej, ko je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in urednik revije Znamenje.

Kardinal dr. Franc Rode je ljubljansko nadškofijo in slovensko metropolijo vodil v letih od 1997 do 2004.

Sam je ocenil, da ga je prav to delo postavilo v osrčje kulturnega življenja in mu dalo priložnost pobliže spoznati filozofe, umetnike in publiciste, ki »so tista leta kaj šteli v Sloveniji«.

Med njimi so bili Edvard Kocbek, Ivan Mrak, Jože Snoj in Alojz Rebula. Razmišljal, predaval in pisal je tedaj predvsem o svobodi: »Kristjani moramo biti vselej na strani svobode, ne samo takrat, ko gre za našo svobodo, ampak za svobodo katerega koli človeka ali človeške skupnosti; tudi drugače mislečih.«

Odlikovancu je čestital tudi predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Ivo Žajdela

Vedno se je čutil Slovenca

Vedno se je čutil Slovenca, naj ga je pot vodila še tako daleč stran od domovine. Odraščal je v Argentini, študiral v Rimu in Parizu.

Svet je bil njegov dom, Franc Rode je postal svetovljan, a oznaka, ki ga najbolje opiše, je, da je postal Slovenec treh kultur in ene domovine.

V Slovenijo se je prvikrat za daljši čas vrnil leta 1965, najprej je služboval v Celju in nato v Ljubljani, kjer je bil ravnatelj in pozneje predstojnik lazaristov ter predavatelj na teološki fakulteti.

Kardinal Rode je bil prvi predavatelj osnovnega bogoslovja, ki je neposredno spre­govoril o medverskem dialogu z muslimani.

Bil je prvi predavatelj osnovnega bogoslovja, ki je neposredno spre­govoril o medverskem dialogu z muslimani: učil je, da je dialog med islamom in krščanstvom mogoč le iz pristnega življenja iz vere in v iskanju skupnih verskih osnov ter civiliza­cijskih idealov, ne pa v osredotočanju na teološke razlike.

Prispeval je k dialogu čez železno zaveso

Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je v papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi kot osebni tajnik francoskega kardinala Pouparda pripravil številna mednarodna srečanja s predstavniki institucij neverujočih, zlasti z evropskimi marksisti, in na njih tudi sodeloval.

V prelomnih časih velikih sprememb v Evropi je tako konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pozneje pomembno prispeval k dialogu čez železno zaveso ter spodbujal medverski dialog.

Zdaj je čas sprememb. To je redko v zgodovini. Zdaj se da kaj spremeniti. (kardinal Franc Rode)

Čutil je moč trenutka. »Zdaj je čas sprememb. To je redko v zgodovini. Zdaj se da kaj spremeniti,« je pisal leta 1989 v Slovenijo in po besedah filozofa Tineta Hribarja za večjo slovensko samostojnost oziroma osamosvojitev delal vse, kar je mogel.

Do imenovanja za ljubljanskega nadškofa je ostal v Vatikanu in deloval kot tajnik Papeškega sveta za kulturo vse od njegove ustanovitve leta 1993.

Za škofovsko geslo si je vzel Trubarjeve besede »stati inu obstati«

Kot nadškof si je dr. Rode za škofovsko geslo vzel Trubarjeve besede »stati inu obstati«.

Veliko pozornosti je namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo, in ko se je s tega položaja poslovil, sta imela Republika Slovenija in Sveti sedež sklenjen sporazum o pravnih vprašanjih.

Kardinal Rode je na nadškofovskem položaju veliko pozornosti namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo.

Spet je odšel v Vatikan, kjer je najprej postal prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nato še član Kongregacije za škofe in leta 2006 kardinal.

Slovenstvo in krščanstvo sta mu bili vedno primarni kategoriji, je ocenil Alojz Rebula in dodal, da je človek v nadškofu Rodetu čutil »skrb za usodo slovenskega naroda«.

Odlikovanje doživlja kot objem domovine

Za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga se država Slovenija kardinalu Rodetu zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.

Kardinal dr. Franc Rode se je predsedniku Pahorju zahvalil za odlikovanje. FOTO: Ivo Žajdela

Po izročitvi odlikovanja je dr. Rode predsedniku Pahorju izrazil srčno veselje in hvaležnost za visoko odlikovanje.

Ob tem je dejal, da ga doživlja »kot objem domovine, kot prijazno roko, ki mi jo podaja Slovenija, kot čast in priznanje naše mlade države«.

Izročitev odlikovanja Gezi Filu. FOTO: Ivo Žajdela

Odlikovanje tudi za Gezo Ernišo in dr. Nedžada Grabusa

S srebrnim redom za zasluge je predsednik Pahor odlikoval škofa Gezo Fila za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji.

Muftija dr. Nedžada Grabusa je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.

Izročitev odlikovanja muftiju dr. Nedžadu Grabusu. FOTO: Ivo Žajdela

V priponki preberite obrazložitve za podelitev priznanj:

Odlikovanja - obrazlozitve.doc