Berlin je po besedah predsednika Papeškega sveta za kulturo, kardinala Gianfranca Ravasija, v verskih vprašanjih »skorajda kot nekakšna puščava«. Krščanstvo v nemški prestolnici »je v resnični defenzivi«, je kardinal pojasnil minuli konec tedna v pogovoru za nemški časnik »Die Welt«. Berlin sodi »med evropska mesta, v katerih je sekularizacija najbolj napredovala«, je prepričan kardinal Ravasi. Ob tem je postalo »povsem običajno, da se ljudje osredotočajo na nepomembna vprašanja«. Sam si želi, da bi na dialoškem forumu v Berlinu razpravljali o temeljnih vprašanjih, kot so denimo »o življenju in smrti, o resnici, o bioetiki«.

Kardinal Ravasi se bo med 26. in 28. novembrom v Berlinu udeležil večih prireditev v okviru pobude dvorišča za pogane, ki jo tudi vodi. Zasedanje z naslovom »Izkušnje svobode z Bogom in brez Boga« med drugim prirejajo Papeški svet za kulturo, Nemška škofovska konferenca in berlinska nadškofija.

Kardinal Ravasi je v pogovoru za časnik »Die Welt« krščanstvo označil kot »evropski materni jezik« tudi za vse tiste, ki krščansko vero zavračajo. Brez krščanstva ne bi razumeli ne Nietzscheja ne Voltairea, je pojasnil kardinal in ob tem spomnil na besede velikega ameriško-britanskega pesnika T. S. Eliota. »Če pozabimo na ta materni jezik, izgubimo svojo identiteto«, je dejal kardinal. »Danes nimamo več jasne kulturne identitete. Muslimani pa premorejo močno kulturno identiteto, ki temelji na njihovi veri. Krščanstvo, ki je tako prežemalo Evropo, počasi izginja.«

Zato mora krščanska vera ostati tudi predmet na evropskih šolah, »pa ne iz verskih razlogov, ne zato, da se dokazujemo kot Cerkev, pač pa iz kulturnih razlogov«, je pojasnil kardinal Ravasi. Iz istega razloga bi morali evropske krščanske korenine kot »kulturno dejstvo« omeniti tudi v preambuli Evropske ustave. Tudi katoliška Cerkev bi morala poiskati sodobnejši jezik, »kratke stavke, ki zadenejo bistvo. Lahko bi rekli: Tweete.«Kardinal Ravasi je odločno zavrnil ugibanja, da pobuda Benedikta XVI. za dialog med verujočimi in neverujočimi bolj cilja na misijonarjenje kot na razpravo. Katoliška stran »ne želi prepričevati ali pridobivati novih vernikov«, ampak neverujočim podati uporabne in pomembne informacije; velja pa tudi obratno: tudi neverniki lahko vernim prenesejo marsikaj koristnega in uporabnega. »Če že evangelizacija, potem po stranskih poteh.«

Vir: Kathpress

Foto: arhiv Družine