V tem tednu molčanje ne pride v poštev, tako britanski dominikanec, toda vsakdo mora tudi poslušati, »sicer bomo razglašali vsak svojo ideologijo, pa naj bo leva ali desna«, je dejal p. Radcliffe. Člane sinode je opozoril, naj se ne skrivajo za pobožnimi puhlicami, kajti v sinodalnem procesu odločanja razum igra pomembno vlogo: »Vera v Svetega Duha nas ne odvezuje uporabe lastnega razuma pri iskanju resnice.« Ob tem je navedel sv. Tomaža Akvinskega, ki je učil, da milost izpopolnjuje naravo, vendar je ne uniči. »Bilo bi žaljivo za Svetega Duha, če bi se odločali brez razmišljanja,« je dodal Radcliffe ter sinodalne udeležence spodbudil, naj spoštujejo dar razuma.

P. Radcliffe je udeležence sinode pozval, naj pogumno govorijo, odkrito poslušajo in ohranijo zaupanje v Božjo previdnost.

Kdor zgolj zaupa v Božjo previdnost, ne upa pa poseči v razpravo z lastnim prepričanjem, ravna neodgovorno in prav nič odraslo, tako novoimenovani kardinal, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen svobode pri odločanju, udeležence sinode pa pozval, naj pogumno govorijo, odkrito poslušajo in ohranijo zaupanje v Božjo previdnost.

Po Radcliffovih besedah je svoboda bistvena značilnost krščanskega življenja: dominikanec jo je opisal kot »dvojno vijačnico krščanske DNK«. Ta svoboda, tako Radcliffe, se kaže v zmožnosti, »da govorimo pogumno in brez strahu, obenem pa smo pripravljeni spoštljivo poslušati druge«. To je »svoboda Božjih otrok«, ki omogoča izražanje osebnih prepričanj in istočasno krepi skupni »mi« Cerkve. Svoboda od njih zahteva, da se sliši njihov glas in da dejavno sodelujejo pri sinodalnih odločitvah.

Vesoljna sinoda je le en korak v procesu, ki se odvija v Cerkvi. Še druge sinode pridejo, nadaljnje možnosti za nadaljevanje te poti. Ni nam treba storiti vsega, prizadevati si moramo le, da naredimo naslednji korak.

Nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni

P. Radcliffe je vendarle priznal, da bodo udeleženci morda razočarani nad nekaterimi prihajajočimi odločitvami. Vedno obstaja tveganje, da bodo odločitve dojete kot nespametne ali celo napačne. Kljub temu naj udeleženci ohranijo globljo, notranjo svobodo tistih, ki trdno verjamejo, »da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28). To prepričanje jim daje moč, da ostanejo mirni tudi takrat, ko se stvari obrnejo drugače, kot so upali. Nič jih ne more ločiti od Božje ljubezni - niti človeške napake ali nesporazumi.

Vesoljna škofovska sinoda v Vatikanu zaseda še do sobote: po skoraj štirih tednih razprav bo skupščina glasovala o sklepnem dokumentu s predlogi za papeža. FOTO: Vatican Media

Vse bo dobro

Potrebno je zaupanje, da bo na koncu vse v redu: »Četudi ste torej razočarani nad izidom sinode, v sinodalnem zboru deluje Božja previdnost in nas v Božje kraljestvo vodi po poteh, ki jih pozna samo Bog.« Vesoljna sinoda je le en korak v procesu, ki se odvija v Cerkvi: »Še druge sinode pridejo, nadaljnje možnosti za nadaljevanje te poti. Ni nam treba storiti vsega, prizadevati si moramo le, da naredimo naslednji korak.«

Radcliffova meditacija se je zaključila s pozivom k svobodi, ki naj bi udeležencem omogočila, da se zavzamejo za svoja prepričanja in obenem zaupajo, da je Božja previdnost dejavna v vsem. Šele takrat bi lahko z zaupanjem sv. Julijane iz Norwicha rekli: »Vse bo dobro.«

Vesoljna škofovska sinoda v Vatikanu zaseda še do sobote: po skoraj štirih tednih razprav bo skupščina glasovala o sklepnem dokumentu s predlogi za papeža.