Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je po papeževem pogovoru za švicarsko televizijo RTS, v katerem je sveti oče vpleteni strani v vojni v Ukrajini pozval, naj zbereta pogum za pogajanja, opozoril, da v svetu trenutno obstaja visoko tveganje za jedrsko stopnjevanje rusko-ukrajinskega spora.

V pogovoru s časnikarjem Gian Guidom Vecchijem za italijanski dnevnik Corriere della Sera je kardinal pojasnil, da pogajanja za papeža ne pomenijo predaje, temveč nujen pogoj za pravičen in trajen mir, s čimer je želel zavrniti vtis, da je papež enostransko pozval le Ukrajino, naj si prizadeva za pogajanja o miru. Prvi pogoj za začetek uspešnih pogajanj pa je prav prenehanje agresije, kardinalove besede povzemajo pri spletnem portalu Vatican News.

Močnejši je tisti, ki se zaveda razmer, ki misli na ljudi in ima pogum za pogajanja z belo zastavo.

Papež je v februarskem pogovoru, katerega besedilo je bilo objavljeno minuli konec tedna, dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« Na vprašanje sogovornika, ali to pomeni »pogum za predajo, pogum za izobešanje bele zastave«, je Frančišek odgovoril: »Gre za vprašanje stališča. Mislim pa, da je močnejši tisti, ki se zaveda razmer, ki misli na ljudi in ima pogum za pogajanja z belo zastavo.«

Papeževe besede so sprožile nekaj ostrih odzivov na mednarodni ravni. Ukrajina je papeškega nuncija v Kijevu poklicala na zunanje ministrstvo; zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da je »naša zastava rumena in modra. To je zastava, pod katero živimo, umiramo in zmagujemo. Nikoli ne bomo dvignili drugih zastav.« Poudaril je, da Vatikan ne sme ponoviti »napak iz 20. stoletja«. Jasno nasprotovanje papeževim izjavam je izrazila tudi Ukrajinska grško-katoliška cerkev, ki jo vodi višji nadškof Svjatoslav Ševčuk.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na avdienci pri papežu maja 2023. FOTO: Vatican Media

»Papež je govoril o pogumu za pogajanja«

V včerajšnjem pogovoru za časnik Corriere della Sera je kardinal Parolin vztrajal, da je Frančišek govoril »o pogajanjih in predvsem o pogumu za pogajanja«: »To nikoli ne pomeni predaje.« Parolin se ni izrecno dotaknil papeževih besed o »beli zastavi«. Pripomnil je le, da je za presojo Frančiškovih izjav treba upoštevati kontekst pogovora: »Sveti sedež še naprej poziva k 'premirju', pri čemer bi morali agresorji najprej nehati z napadi in nato začeti pogajanja.« Frančišek je poudaril, da »pogajanja niso šibkost, temveč moč, niso predaja, temveč pogum«.

Še naprej prizadevanja za »diplomatsko rešitev«

Kmalu po ruskem napadu na sosednjo državo je kardinal Parolin predstavil novo obliko mirovnih pogajanj, ki temelji na modelu iz Minska. V zadnjem pogovoru za medije je dal vedeti, da še vedno verjame v možnost »diplomatske rešitve«: »Vojna proti Ukrajini ni posledica neobvladljive naravne katastrofe.« Ista človeška volja, ki je povzročila dramo v Ukrajini, ima tudi »možnost in odgovornost, da sprejme ukrepe, ki bodo odprli pot diplomatski rešitvi«.

Različni akterji v rusko-ukrajinski vojni bi morali »storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli pravičen in trden mir«.

Zaskrbljenost zaradi širjenja nevarnosti vojne

Vatikanski diplomat je spregovoril tudi o svoji zaskrbljenosti zaradi nevarnosti stopnjevanja vojne. To bi pomenilo »novo trpljenje, novo žalovanje, nove žrtve, novo uničenje«. Še posebej je zaskrbljen zaradi ruskih namigov, da bi lahko uporabili tudi jedrsko orožje. Kardinal je spomnil na »nevarnost usodnega jedrskega 'zdrsa'« - treba je le videti, »kako pogosto se nekateri vladni predstavniki zatekajo k takšni grožnji«.

Kardinal Parolin je poudaril, kako lahko le »upa, da gre za strateško propagando in ne za 'opozorilo' pred nečim resnično mogočim«. Različni akterji v tem tragičnem položaju se ne bi smeli »še bolj osredinjati lastne interese«, tako vatikanski diplomat, temveč bi morali »storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli pravičen in trden mir«.

Papež Frančišek in Andrea Riccardi med srečanjem v Vatikanu leta 2019. FOTO: Vatican Media

Papežu v bran tudi Andrea Riccardi

Papežu v bran je stopil tudi Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija – človekoljubna organizacija namreč pogosto sodeluje v mirovnih posredovanjih na sprtih in vojnih območjih. Po Riccardijevih besedah »papež ni govoril o predaji, temveč o pogumu za pogajanja, kar je nekaj povsem drugega«, poroča spletni portal Vatican News.

Tudi Riccardi je spregovoril za Corriere della Sera: kot je pojasnil, se zaveda, kako so se na papeževe komentarje v pogovoru za švicarsko televizijo negativno odzvali »celo ukrajinski katoličani«. Toda to so »besede, ki jih Frančišek v sebi nosi že dlje časa: o nesmiselnosti te vojne in o tem, da ceno tega spora Ukrajina plačuje v obliki smrtnih žrtev, beguncev in uničenja. Zato se je treba pogajati.«

Papež Frančišek ni politik in ne uporablja političnega jezika, vendar nas opozarja na nekaj pomembnega: da je mir danes popolnoma izginil z obzorja.

Na razpotju

Riccardi meni, da je ukrajinska vojna »na razpotju«; alternativi sta, da bo »Ukrajina poražena ali pa bo postopno izkrvavela v še večji vojni«. Kot poudarja Riccardi, je papež Frančišek daleč od tega, da bi podpiral prorusko stališče: »Papeževa občutljivost za Ukrajino je velika; večkrat je že govoril o mučeniškem narodu.« Žal pa negativni občutki ob vojnem dogajanju poskrbijo za to, »da je razprava o Frančiškovem stališču preveč površna«.

»Papež Frančišek ni politik in ne uporablja političnega jezika,« je v pogovoru za italijanski dnevnik zatrdil Riccardi, »vendar nas opozarja na nekaj pomembnega: da je mir danes popolnoma izginil z obzorja. Prvenstvo miru. Težko je reči, katera pot vodi do tja, toda dokler ne sedemo za mizo, si tega ne moremo niti predstavljati.«

V resnici je Frančišek s svojimi zadnjimi izjavami »dvignil letvico«, je prepričan ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija: »Njegov velik cilj je končno zagotoviti mir ukrajinskemu ljudstvu in treba je reči, da je s svojim govorom o 'beli zastavi' nekoliko prelomil z utrujenim in konformističnim jezikom zadnjega časa v zvezi z rusko-ukrajinsko vojno.«

Ko »domišljija za mir« izpuhti …

Po dveh letih vojne v Ukrajini je »žalostna resnica, da je domišljija za mir izpuhtela«, je pojasnil Riccardi: »Kaj želi papež? Vsekakor ne prepustiti Ukrajincev njihovi usodi, ampak jim pomagati, da se uprejo in osvobodijo iz primeža te vojne.«