Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je za spletni portal Vatican News nedavno spregovoril o papeževem skorajšnjem apostolskem potovanju v Čile in Peru, jesenski sinodi o mladih, svetovnem srečanju družin v Dublinu, sprejetju dokumenta Radost ljubezni in reformi rimske kurije.



Kardinal Parolin je poudaril, da bo leto 2018 zelo pomembno, kajti na vseh ravneh bo zaznamovano predvsem s posebno pozornostjo Cerkve do mladih, do njihovih pričakovanj, hrepenenj, izzivov, s katerimi se soočajo, upanj, ki jih nosijo s sabo, ter tudi do njihovih slabosti in strahov. Kardinal verjame, da bo najbolj inovativna stvar tega pristopa iskanje novega odnosa Cerkve z mladimi, ki bo zaznamovano z vzorcem odgovornosti, prostim vsakega paternalizma. Kot je pojasnil, Cerkev zares želi vstopiti v dialog z stvarnostjo mladih, jih razumeti in jim pomagati. Vatikanski državni tajnik je ob tem spomnil na sloviti govor Johna F. Kennedyja, ki je ob prevzemu svoje predsedniške službe leta 1961 dejal: »Ne smete se vprašati, kaj lahko država naredi za vas, ampak se morate vprašati, kaj vi lahko storite, kaj vi morate storiti za državo.« Po kardinalovem mnenju je to novi pristop, ki ga Cerkev pričakuje od mladih. Cerkev in papež sprašujeta mlade, kaj lahko oni naredijo za Cerkev, kakšen prispevek lahko dajo evangeliju in širjenju evangelija v današnjem svetu. Parolin verjame, da bodo mladi na to povabilo znali odgovoriti z velikodušnostjo in navdušenjem.

Cerkev je po zasedanju dveh sinod in izdaji apostolske spodbude Radost ljubezni naletela na gorečo razpravo o tem papeškem dokumentu. Kot je dejal kardinal, bo svetovno srečanje družin v Dublinu pomembna nova faza, saj bo tudi prvo srečanje po izdaji dokumenta. To bo faza premišljevanja, poglobitve in nadaljevanja procesa izvajanja smernic Radosti ljubezni, je prepričan Parolin. Papeževa posinodalna spodbuda izvira iz novega vzorca, ki ga papež Frančišek prinaša z modrostjo, preudarnostjo in potrpežljivostjo. Težav, ki so se pojavile in so še vedno v Cerkvi, niso povzročili samo nekateri vidiki vsebine dokumenta, ampak ravno sprememba drže, ki jo papež od nas pričakuje. Gre za spremembo vzorca, ki je vključen v samo besedilo. Po kardinalovih besedah gre za novega duha, za nov pristop. Vsaka sprememba vedno prinaša težave, toda k tem težavam je treba zavzeto pristopiti, da bi našli odgovore, ki bodo postali priložnost za nadaljnjo rast in poglobitev. Radost ljubezni je objem, ki ga Cerkev daje družini in njenim problematikam v današnjem svetu, da bi tako pomagala udejaniti evangelij znotraj družine, ki že je evangelij sam po sebi – evangelij družine. Obenem je tudi prošnja po pomoči družinam, da bi med seboj sodelovale in prispevale k rasti Cerkve.

Kardinal Parolin je spregovoril tudi o reformi rimske kurije. Vidni koraki naprej so bili že narejeni. Papež je lani v govoru kuriji naštel vse ukrepe, ki so bili izvedeni po delu sveta kardinalov. Po Parolinovem mnenju pa ne gre toliko za vztrajanje na strukturalni reformi, sprejemanju novih zakonov, novih meril, imenovanj itd., ampak bolj za poglobljen duh, ki mora prežemati vsako reformo kurije, to je spreobrnjenje, ki je temeljna razsežnost krščanskega življenja. Pomembno je torej, da »kurija postaja vedno bolj in vedno boljša pomoč papežu pri oznanjevanju evangelija, pri pričevanju o evangeliju, pri evangelizaciji današnjega sveta«, pri čemer je treba prav tako odstraniti sence, ki ovirajo prizadevanje in poslanstvo Cerkve.

Ob koncu pogovora je vatikanski državni tajnik še dejal, da je najpomembnejši vidik papeževega potovanja v Čile in Peru srečanje s krajevno Cerkvijo. Papež na obisk prihaja kot pastir vesoljne Cerkve, da bi se srečal s krajevno Cerkvijo, s Cerkvami, ki so še posebej žive, kakor sta to Cerkvi v Čilu in Peruju, ki pa se po drugi strani soočajo z mnogimi izzivi današnjega sveta. Izzivov je veliko, Parolin pa je izpostavil dva. Najprej je tu izziv staroselskega prebivalstva, pri čemer je spomnil na sinodo o Amazoniji, ki jo je papež sklical za leto 2019. Pomembna so vprašanja, kakšna je njihova vloga, kakšen je prispevek tega prebivalstva k posamezni državi in njihovi družbi. Drugi izziv, o katerem papež Frančišek velikokrat govori, pa je korupcija, ki preprečuje razvoj in odpravo revščine. Kot je dejal vatikanski državni tajnik, potovanje ne bo preprosto, gotovo pa bo zelo navdušujoče.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)