Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je včeraj prispel na nekajdnevni obisk v Rusijo. Kot je zatrdil v pogovoru za rusko državno agencijo Ria Novosti, je prišel z namenom, da bi se poleg tematik, povezanih s katoliško Cerkvijo, pogovarjal tudi o vprašanjih, povezanih s spori po svetu.



Kardinal v Rusijo prihaja kot »sodelavec papeža Frančiška«. V pogovoru je pojasnil, da to predvsem pomeni oznanjevanje evangelija. Del evangelija pa je »prizadevanje za pravičnost in mir, sprejemanje odgovornosti vsakega v odnosu do drugih in vseh v odnosu do sveta«. Pravičnost in mir sta pomembni duhovni vrednoti, ki bi morali prežemati vse človeško življenje, vključno z odnosi znotraj družbe in tudi na globalni ravni, torej med državami. »V Rusijo prihajam z namenom, da bi poleg tematik dvostranskega značaja in tistih, ki se nanašajo na življenje katoliške Cerkve, govorili o vprašanjih, ki so povezana s spori, ki mučijo mnoge, preveč območij po svetu«, je zatrdil kardinal.

Na vprašanje o temah, o katerih naj bi razpravljal med srečanjem s predsednikom Putinom in ministrom Lavrovom, kardinal Parolin odgovarja, da obstajajo različna mednarodna vprašanja, ki povzročajo veliko skrbi. Nekaterim med njimi bi med srečanji morali posvetiti posebno pozornost, predvsem položajem, v katerih je Rusija bolj neposredno dejavna. Po Parolinovih besedah je to primer Bližnjega Vzhoda, predvsem pa drama, ki se še vedno nadaljuje v Siriji, v bližnjem Iraku in nekaterih drugih državah tega območja. Tema, ki je še posebej zaskrbljujoča za Evropo, pa so spori na stari celini, začenši z vojno v Ukrajini in nerešenimi razmerami na južnem Kavkazu. Seznam bi bil v bistvu zelo dolg in ne bo v celoti predmet pogovorov med tokratnim obiskom, saj so diplomatski odnosi stalni. Kardinal je kljub temu poudaril, da drama, ki jo živi prebivalstvo, predvsem v nekaterih prej omenjenih razmerah, zahteva vztrajno pozornost na vsaki ravni.

Da Zahod na Rusijo gleda in jo predstavlja kot državo nasprotnico, če ne celo sovražnico, po Parolinovih besedah predstavlja del »poslabšanja ozračja mednarodnih odnosov«, kar lahko povzroči večanje negativnih in posplošenih odzivov. Pozornost je zato treba usmeriti na pravilno in dosledno iskanje rešitev za sedanje spore, pa tudi na ta zaskrbljujoči vidik napetosti, ki se kaže poleg vojn v ožjem smislu. Po kardinalovem mnenju bi morali odgovorni politiki upoštevati tudi to zelo negativno posledico, povzročeno s tistimi dejanji, ki škodijo pravicam drugih. Ravno zato se Sveti sedež nikoli ne utrudi ponavljati naslednjega sporočila: »Medsebojno spoštovanje in iskren dialog v odnosih med državami bi morala biti nad interesi posamezne države, in to celo takrat, ko bi bila takšna drža iz različnih razlogov med splošnim prebivalstvom te države lahko bolj malo priljubljena.« Potreben je obsežen, velikodušen pogled, ki je pripravljen več dati kot sprejeti, pospeševati dobro vseh in ne samo svoje dobro. Vatikanski državni tajnik se zaveda, da je to zelo zahtevna želja, ki ni najbolj zaželjena, vendar ne vidi drugih načinov za izhod iz prej omenjenih nasprotij.

Pogovor se je usmeril tudi v vprašanje soočanja s skrajniškim terorizmom. Kardinal je izpostavil, da bo širša zaveza proti zlu skrajniškega terorizma uresničena šele takrat, ko bodo glavne sile na svetovnem prizorišču v sodelovanju za skupno dobro prepoznale to temeljno vrednoto. Za boj proti zlu je potrebno skupno razumevanje in iskreno prizadevanje za dobro, po drugi strani pa je pospeševanje tega truda in te miselnosti prav tako naloga Cerkva.

Kardinal Parolin je spregovoril tudi o odnosih med katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo. Zatrdil je, da so odnosi med Cerkvama trenutno v pozitivnem obdobju, kar je jasno pokazalo tudi srečanje med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom v Havani. Dogodek je tlakoval začetek nove poti še bolj iskrenega in intenzivnega dialoga z namenom boljšega medsebojnega razumevanja, da bi presegli nerazumevanja in razlike, ki še lahko obstajajo.

Ob koncu se pogovor dotakne še možnosti za papežev obisk Rusije. Po besedah kardinala Parolina morebitni papeški obisk ni na programu tokratnih pogovorov, kajti težko je predvidevati prihodnje pobude na tej ravni. Kardinal upa, da bodo tokratna srečanja, pri čemer misli predvsem na srečanje s patriarhom Kirilom, lahko prispevala k pripravi poti za razvijanje vedno pozitivnejših in rednejših stikov.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)