Zaradi koronaepidemije in vojne v Ukrajini ter številnih drugih oboroženih sporov v svetu je potreba po globalnem izobraževalnem paktu še toliko nujnejša, je kardinal Parolin poudaril na srečanju predstavnikov Združenih narodov. »Izobraževanje nam bo pomagalo premagati številne obstoječe zlome v naših družbah ter zgraditi močnejše in odpornejše skupnosti, ki bodo temeljile na vrednotah človeškega bratstva in medsebojne solidarnosti,« je vatikanski državni tajnik po navedbah spletnega portala Vatican News dejal v nagovoru vodilnim politikom, zbranim v New Yorku na tridnevnem vrhu »Preobrazba izobraževanja«, ki ga je sklical glavni tajnik ZN Antonio Guterres kot odziv na trenutno svetovno krizo izobraževanja.

Katoliška cerkev s šolami in univerzami po vsem svetu več kot 70 milijonom mladih omogoča kakovostno izobraževanje.

Svetovna kriza izobraževanja

Ta kriza, ki je pogosto počasna in nevidna, ima uničujoč vpliv na prihodnost otrok in mladih po vsem svetu. Vrh ZN je bil zato edinstvena priložnost, da se izobraževanje uvrsti na vrh svetovne politične agende ter da pristojni mobilizirajo ukrepe, solidarnost in rešitve za odpravo učnih primanjkljajev, povezanih z epidemijo, ter da zasadijo seme za preoblikovanje izobraževanja v današnjem hitro spreminjajočem se svetu.

Zavezanost Cerkve k vključujočemu izobraževanju

Kardinal Parolin je v svojem nagovoru izpostavil načine, na katere Katoliška cerkev še naprej dejavno sodeluje na tem ključnem področju s šolami in univerzami po vsem svetu, kar več kot 70 milijonom mladih omogoča kakovostno izobraževanje:

Med študenti na katoliških izobraževalnih ustanovah je tudi veliko nekatoličanov in nekristjanov, ki so deležni kakovostnega izobraževanja.

»Katoliška cerkev, ki je od svojih začetkov vedno spremljala evangelizacijo s posredovanjem znanja, kulture in znanosti, s samostani kot kulturnimi središči, z neštetimi šolami, povezanimi s krajevnimi cerkvami, in z ustanovitvijo prvih univerz v zahodnem svetu, je še naprej dejavna v prvih vrstah izobraževanja s skoraj 220.000 šolami in 1.365 univerzami, razpršenimi po vseh celinah, kjer je več kot 70 milijonov študentov, med katerimi je tudi veliko nekatoličanov in nekristjanov, deležnih kakovostnega izobraževanja.«

Sedež OZN v New Yorku. FOTO: Vatican Media

Globalni izobraževalni pakt papeža Frančiška

Vatikanski državni tajnik je spomnil, kako je papež Frančišek v zadnjih letih spodbudil cerkveno skupnost, naj obnovi to predanost otrokom in mladim s svojim Globalnim izobraževalnim paktom, projektom, ki si »prizadeva vključiti številne dejavnike in mednarodne deležnike, da bi obnovili krhko izobraževalno zavezništvo in nove generacije seznanili z vrednotami spoštovanja, dialoga in solidarnosti s pomočjo vlaganja najboljših razpoložljivih sredstev v kakovostno izobraževanje«.

Ideja pobude je, da si morajo vsi deliti zavezanost vključujočemu in celostnemu izobraževanju kot sredstvu za prizadevanje za boljši svet.

Nagnjenost do usode in poklicanosti človeštva je tista, ki daje izobraževanju globlji pomen in mlade prepričuje o njegovi vrednosti.

Štirje stebri

Da bi udejanjili to celostno vizijo izobraževanja, je pojasnil kardinal Parolin, papež Frančišek poziva vse, ki delujejo na področju izobraževanja, naj se ravnajo po štirih stebrih: prvo načelo je spoznavanje samega sebe, temu tesno sledi načelo spoznavanja bližnjega, ki nas spodbuja, naj ne pozabimo na »drugega«, predvsem na najbolj ranljive. Tretji steber je »poznavanje stvarstva, ki nas spodbuja k skrbi za naš skupni dom«. Zadnje, vendar ne najmanj pomembno načelo, ki uteleša vsa prejšnja, je načelo poznavanja Presežnega. Dejansko je »prav ta nagnjenost do usode in poklicanosti človeštva tista, ki daje izobraževanju globlji pomen in mlade prepričuje o njegovi vrednosti«.

Družino moramo upoštevati kot prvi in temeljni kraj vzgoje in izobraževanja.

Sedem poti

Papež, je nadaljeval kardinal Parolin, prav tako poziva izobraževalne organizacije, naj pregledajo svoje projekte in učne načrte ter se podajo na sedem poti. Te vključujejo: da bi človeška oseba s svojo vrednostjo in dostojanstvom postala »središče vsakega vzgojnega prizadevanja«; prisluhniti glasovom otrok in mladih, da bi »skupaj gradili prihodnost pravičnosti, miru in dostojanstvenega življenja za vsakega človeka«; spodbujanje polnega sodelovanja deklet in mladih žensk v izobraževanju; upoštevanje »družine kot prvega in temeljnega kraja vzgoje in izobraževanja«; vzgajanje o potrebi po sprejemanju in odprtosti do najranljivejših; iskati nove načine razumevanja gospodarstva, politike, rasti in napredka, ki so v službi človeške družine, v okviru celostnega okoljevarstva; in končno: varovanje našega skupnega doma.

Papež Frančišek nas spodbuja, naj se ne bojimo sprememb, temveč naj z upanjem zremo v prihodnost.

Ob koncu svojega nagovora je kardinal Parolin znova izpostavil pomen skupnih prizadevanj na tem področju in spodbudo papeža Frančiška, naj se ne bojimo sprememb, temveč naj »z upanjem zremo v prihodnost«:

»Papež vse (mlade, učitelje, politične voditelje in civilno družbo) vabi, naj postanejo protagonisti tega zavezništva ter se osebno in družbeno zavežejo, da bodo skupaj gojili sanje o solidarnem humanizmu, ki odgovarja na človeška pričakovanja in Božji načrt.«