V pogovoru za kitajski časnik Global Times, ki izhaja v angleškem jeziku, je vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin pozitivno ocenil razvoj diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Kitajsko ter spregovoril o pripravljenosti obeh strani za soočenje s težavnimi vprašanji in njihovo reševanje. Po Parolinovih besedah je eno od znamenj pozitivnih odnosov mirno obhajanje velikonočnih slavij po vsej Kitajski, kardinal pa je izpostavil tudi sodelovanje vatikanske delegacije na mednarodni vrtnarski razstavi Expo 2019 v Pekingu.

Upamo na konkretne rezultate

Začasni sporazum med Svetim sedežem in Kitajsko o imenovanju škofov, podpisan 22. septembra 2018, je pojasnil vatikanski državni tajnik, je rezultat dolge poti, česar se dobro zavedata obe strani, obenem pa je to tudi novo izhodišče, saj Sveti sedež upa, da se bo zdaj lahko začelo novo obdobje večjega sodelovanja za dobro kitajske katoliške skupnosti in sožitje celotne družbe. Kardinal je zatrdil, da komunikacijski kanali delujejo, obstajajo pa tudi določeni dejavniki, ki povečujejo medsebojno zaupanje. Metoda, ki jo uporablja Sveti sedež, se zaenkrat zdi uspešna, vendar jo bo treba s časom še izpopolniti.

Le s tesnim sodelovanjem je mogoče zaceliti rane in pretekla nerazumevanja ter svetu pokazati, da se rodovitna pričakovanja lahko izpolnijo, četudi so izhodišča različna, je pojasnil kardinal Parolin in pri tem posebej izpostavil pomen resničnega dialoga, pri katerem se nihče ne odpove svoji istovetnosti: »Sveti sedež in Kitajska ne razpravljata o svojih sistemih in ne želita odpirati vprašanj, ki so že del preteklosti. Iščemo pa praktične rešitve za življenje konkretnih oseb, ki želijo mirno udejanjati svojo vero in dati pozitiven prispevek k svoji državi.«

Globalni izzivi potrebujejo globalne odgovore

Vatikanskemu državnemu tajniku se zdi zelo pomembno, da je dialog zmožen postopoma graditi vedno večje soglasje, ki obrodi »obilne sadove«: »Prvi in dvojni rezultat, ki ga že lahko vidimo, je, da po eni strani začenjamo opuščati medsebojne obsodbe, vedno bolje se poznamo, bolj se poslušamo, bolje razumemo sogovornikove zahteve; po drugi strani pa se odpira pogled dveh starodavnih mednarodnih subjektov, kot sta Kitajska in Sveti sedež, ki se vedno bolj zavedata skupne odgovornosti do velikih problemov našega časa. Globalnim izzivom morajo ustrezati globalni odgovori. Katolištvo pa je po svoji naravi globalno dejstvo, ki je zmožno na izviren način spodbujati iskanje smisla in sreče, krepiti vrednost pripadnosti določeni kulturi in obenem doživljati univerzalno bratstvo.«

Inkulturacija in sinizacija

Glede procesa inkulturacije evangelija in sinizacije verstev, ki ga izvaja kitajska oblast, je kardinal Parolin zatrdil, da je inkulturacija temeljni pogoj za dobro oznanjevanje evangelija. Da bi obrodil sad, je po eni strani treba varovati njegovo pristno čistost in celovitost, po drugi strani pa se mora nagibati k posebni izkušnji vsakega naroda in kulture.« Kot primer je navedel Mattea Riccija, ki je znal biti pristno kitajski pri poučevanju vrednot človeškega prijateljstva in krščanske ljubezni. V prihodnje bi bilo pomembno »poglobiti to temo, predvsem odnos med inkulturacijo in sinizacijo«, je zatrdil Parolin in izpostavil, kako je kitajska oblast izrazila pripravljenost, da ne bo posegala v naravo in nauk posameznih verstev. Izraza inkulturacija in sinizacija sta v medsebojnem odnosu, se ne mešata in si ne nasprotujeta. Lahko pa se dopolnjujeta in odpirata nova področja za dialog na verski in kulturni ravni. »Glavni protagonisti tega prizadevanja so kitajski katoličani, ki so poklicani živeti spravo, da bi bili pristni Kitajci in v polnosti katoličani.«

V središču mora biti človeška oseba

O sodelovanju med Svetim sedežem in Kitajsko je kardinal Parolin dejal, da obstaja veliko globalnih izzivov, h katerim je treba pristopiti v duhu pozitivnega sodelovanja. Navedel je vprašanje miru, boj proti revščini, okoljske in podnebne razmere, migracijo, etiko znanstvenega razvoja, gospodarski in družbeni napredek narodov. »Za Sveti sedež je temeljnega pomena, da je na vseh teh področjih v središče postavljeno dostojanstvo osebe, pri tem pa je treba začeti pri konkretnem priznanju človekovih temeljnih pravic, vključno z versko svobodo, ter pri skupnem dobrem, kar je skupno vsem in vsakemu. To so zelo prostrana obzorja, ki danes bolj kot prej zahtevajo skupno zavzetost s strani vseh, tako vernih kot nevernih. Sveti sedež bo še naprej opravljal svoj del v okviru mednarodne skupnosti in je odprt za vsako pobudo, ki pospešuje skupno dobro.«

Vsi smo med seboj povezani

V današnjem mednarodnem kontekstu so politiki poklicani k zelo veliki odgovornosti, je poudaril vatikanski državni tajnik: »Kar se zgodi na krajevni ravni, ima skoraj nemudoma posledice na globalni ravni. Vsi smo med seboj povezani, zato besede in odločitve nekaterih vplivajo na življenje in mišljenje mnogih.« Vse, ki imajo neposredne politične odgovornosti, je vatikanski državni tajnik pozval, naj se zavedajo moči tega vpliva na ljudi: »Rad bi jim povedal, da se tudi v najtežjih razmerah in pred najbolj zapletenimi odločitvami ne bojmo dvigniti pogleda in stopiti onkraj takojšnjih uspehov ter iskati trajne in dolgoročne rešitve, ki pomagajo graditi bolj človeško, pravičnejšo in dostojnejšo prihodnost za vse.«

Vir: Radio Vatikan / Vatican News
Foto: Vatican Media