»Papežu gre dobro, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress in druge predstavnike avstrijskih medijev dejal visoki vatikanski predstavnik. Kardinal Parolin je še povedal, da se je papež Frančišek v teh dneh udeležil vseh srečanj rednega zasedanja sveta kardinalov, kardinal pa ob tem pri svetem očetu ni opazil kakršnih koli zdravstvenih težav.

Svet kardinalov, najpomembnejše papeževo posvetovalno telo, se je v Vatikanu sestal v ponedeljek in torek. Člani sveta so med drugim razpravljali o nadaljnjih korakih za izvedbo reforme rimske kurije. Po besedah kardinala Parolina, vodje najvišjega organa rimske kurije, je treba vse reforme še bolj kot doslej udejanjati pod vidikom oznanjevanja in sinodalnosti. Gre za to, da je treba »začeti procese namesto zasedanja prostorov«, je dejal Parolin in se pri tem skliceval na papeževe besede iz apostolske spodbude Veselje evangelija, objavljene na samem začetku Frančiškovega pontifikata.

Malo možnosti za skorajšnji mir v Ukrajini

Glede razmer v Ukrajini je vatikanski državni tajnik v pogovoru z avstrijskimi časnikarji pojasnil, da trenutno vidi le malo možnosti za skorajšnji mir v tej evropski državi: »Ne vidim veliko možnosti za pozitiven napredek,« je dejal v luči trenutnih diplomatskih prizadevanj.

Rusija je vsekakor dala vedeti, da se je vedno pripravljena pogajati tudi brez predpogojev, toda umik z območja Donbasa je zanjo nepredstavljiv. To pa je bil za Ukrajino pogoj za prekinitev ognja in mirovna pogajanja, je pojasnil kardinal Parolin.

Bistvo mirovne misije kardinala Zuppija je poskus, da se Sveti sedež ponudi kot možni posrednik v oboroženem sporu.

Ukrajina ima svoj mirovni načrt in se od njega ne želi odmakniti zaradi humanitarnih pomislekov, ki jih vsebuje, je opisal vatikanski diplomat, ki predvideva, da se bo sedanja mirovna misija, ki jo je papež Frančišek zaupal svojemu posebnemu odposlancu kardinalu Matteu Zuppiju, osredinila tudi na humanitarno področje. Predvsem bo šlo, tako kardinal Parolin, za otroke, »ki so bili v Rusijo pripeljani iz Ukrajine«.

V Rusiji so se razmere nedavno začele premikati, je dejal Parolin, pri čemer je imel v mislih poskus državnega udara, ki ga je očitno poskušala izvesti najemniška vojska Wagner s svojim vodjo Jevgenijem Prigožinom. Zaenkrat pa še ni povsem znano, kaj se je v resnici zgodilo v ruski prestolnici: Vatikan zdaj čaka na vrnitev kardinala Zuppija iz Moskve, ki bo lahko podal oceno tamkajšnjih razmer.

Bistvo Zuppijeve mirovne misije je poskus, da se Sveti sedež ponudi kot možni posrednik v oboroženem sporu, je pojasnil kardinal Parolin. Zaradi tega je Vatikan po izbruhu vojne tudi zavzel nevtralno stališče.

Dialog s Pekingom se nadaljuje

Kardinal Parolin je za avstrijske medije spregovoril tudi o vatikanski politiki do Kitajske. Kot je pojasnil, se Vatikan kljub nenehnim težavam ne želi odpovedati stikom s to azijsko državo: »Dialog s Kitajsko se nadaljuje. Vendar pa potrebuje veliko potrpežljivosti - na obeh straneh.«

Papeževa želja je bila, tako kardinal, da bi se v dialogu s Pekingom lahko soočili z različnimi izzivi, ki ogrožajo navzočnost Katoliške cerkve na Kitajskem. Pomembno je, da ta vprašanja rešujemo skupaj, je dejal Parolin, in delegaciji obeh strani se v ta namen redno srečujeta.

Vatikan je lani za dve leti podaljšal začasni sporazum s Pekingom, ki je v veljavi od leta 2018.

Vatikan je lani za dve leti podaljšal začasni sporazum s Pekingom, ki je v veljavi od leta 2018. Tajni dokument ureja imenovanja škofov na podlagi medsebojnega dogovora. Sporazum je bil deležen številnih kritik, da ne izboljšuje življenja katoliških kristjanov v Ljudski republiki Kitajski, poleg tega pa naj bi bili pripadniki t. i. podzemne Cerkve, ki ni pod nadzorom Pekinga, še bolj potisnjeni na obrobje.

Sporazum je določen korak naprej, saj prej ni bilo nikakršnih možnosti za sodelovanje, je pojasnil kardinal Parolin. To je zdaj mogoče vsaj na področju imenovanja škofov, čeprav sporazum tudi v zvezi s tem ne rešuje vseh vprašanj.

Poleg tega ostajajo še druge težave. Parolin je med »zelo težavna« vprašanja uvrstil tudi kitajsko podzemno Cerkev. »Za to bo potrebnega še veliko dialoga in nekaj medsebojnega zaupanja, ki pa mora še rasti,« je dejal vatikanski diplomat.

Prizadevanja za versko svobodo ena osrednjih nalog Vatikana

Kardinal Parolin je v nadaljevanju pogovora potrdil, da so prizadevanja za versko svobodo ena osrednjih nalog Svetega sedeža. Čeprav so kristjani sodeč po raziskavah dandanes najbolj preganjana skupina, pa se ta zaveza ne nanaša le nanje: verska svoboda mora načeloma veljati za vse ljudi, ki imajo vero ter jo želijo živeti in izražati.

V javni razpravi je vedno manj področij, kjer je mogoče odprto in svobodno izražati krščanske misli in ocene družbenih vprašanj.

Kot primer nasilnega preganjanja in zatiranja kristjanov je kardinal posebej izpostavil Nigerijo, kjer kristjanom življenje med drugim ogrožajo pripadniki islamistične milice Boko Haram.

Kardinal pa je opozoril tudi na drugo plat ogrožanja verske svobode, ki jo je opisal kot »tiho zatiranje«: v javni razpravi je recimo vedno manj področij, kjer je mogoče odprto in svobodno izražati krščanske misli in ocene družbenih vprašanj. V nekaterih krogih se verska svoboda očitno razume bolj kot želja po »svobodi od vere«, je kritičen vatikanski diplomat.