Duh srečanja in romanja

Kardinal Parolin je po navedbah Radia Vatikan najprej pojasnil, kako se papež pripravlja na obisk obeh držav. Kot je dejal, je to papež sam povedal v sporočilu vernikom na Cipru in v Grčiji. Za vsa papeževa potovanja in vse njegove dejavnosti je značilen duh srečanja: sveti oče ima vedno željo po srečanju z ljudmi. Tokratno video sporočilo je zaključil z besedami: »Komaj čakam, da vas obiščem, komaj čakam, da se srečam z vami.« Čuti torej, da je romar, ki tokrat roma k izvorom Cerkve. Ciper in Grčija sta namreč po besedah kardinala Parolina deželi, ki so ju močno zaznamovale zelo pomembne apostolske poti, povezane z apostoloma Barnabom in Pavlom. Papež se vrača k tem izvorom, da bi »znova odkril veselje evangelija«, kar je tema, ki spremlja njegov celoten pontifikat, od prvega dokumenta naprej. Papež je tudi tokrat, kot vedno doslej, svoje romanje izročil v molitev in za molitev prosil vse vernike vesoljne Cerkve, je pojasnil vatikanski državni tajnik.

Papež se vrača k izvorom, da bi znova odkril veselje evangelija, kar je tema, ki spremlja njegov celoten pontifikat, od prvega dokumenta naprej.

Razdeljenost Cipra in želja po združitvi

Prva postaja papeževega obiska je Ciper, ki je od leta 1974 razdeljen na dve skupnosti: grško-ciprsko in turško-ciprsko. Papež je med opoldansko molitvijo 30. avgusta 2020 pogajalce spodbudil k vnovični združitvi. Kardinal Parolin je v pogovoru še pojasnil, kaj navzočnost svetega očeta pomeni glede teh razmer: položaj je namreč izredno občutljiv in zaskrbljujoč. Aprila letos so bila v Švici pogajanja med predsednikom Republike Ciper in oblastmi severnega dela Cipra, pod okriljem OZN ter v navzočnosti držav, ki dajejo jamstvo – to so Grčija, Turčija in Velika Britanija. Po kardinalovih besedah žal tudi ta krog pogajanj ni dal nobenih rezultatov, zato bo papež po njegovem mnenju znova poudaril stališče, željo in spodbudo Svetega sedeža: da bi mogli problem Cipra razrešiti z iskrenim in zvestim dialogom med vpletenimi stranmi, pri čemer je vedno treba upoštevati dobro celotnega otoka. Gre za potrditev smernic Svetega sedeža, v upanju, da bodo imele drugačen učinek, če jih bo papež izrekel na mestu samem, kot pa od daleč.

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin FOTO: Vatican Media

Naj Sredozemlje ne razdeljuje, ampak združuje

S Cipra bo papež odpotoval v domovino grške kulture. Kot je spomnil, Evropa ne more brez Sredozemskega morja, ki je spremljalo širjenje evangelija in razvoj velikih civilizacij. Kardinal Parolin je pripravo na drugo postajo apostolskega obiska pospremil z besedami, da Sredozemlje oddaljuje in obenem približuje, vse države in vsa ljudstva, ki živijo na tem področju, pa si morajo prizadevati, da bi ga preoblikovali in bi namesto prostora, ki razdeljuje, postalo priložnost za srečanje. »Žal smo danes priča nasprotnemu pojavu,« meni vatikanski diplomat: »Na geopolitični ravni je veliko napetosti, v središču katerih je Sredozemlje, poleg tega pa je zelo navzoč tudi pojav migracij.« Papež uporablja lepo prispodobo za idejo, ki jo je razvil v času epidemije, ko je dejal, da smo vsi v istem čolnu: tukaj pravi, da moramo pluti skupaj. Po kardinalovem mnenju to povabilo k skupni plovbi pomeni: »Poglejte, soočamo se s številnimi težavami, imamo izredne razmere, kot so epidemija (iz katere še nismo povsem izšli), podnebne spremembe – kot smo slišali na konferenci v Glasgowu – ali pa imamo pojave, ki so kronični – pomislimo na vojno, pomislimo na revščino, pomislimo na lakoto ... Spričo teh velikih pojavov, teh velikih problemov in težav, moramo združiti moči, imeti skupen večstranski pristop. Le tako bomo lahko uspeli rešiti probleme današnjega sveta.«

Potovanje, namenjeno Evropi

Vatikanski državni tajnik je ob tem poudaril, da je tokratno apostolsko potovanje namenjeno predvsem Evropi. Papež želi povabiti Evropo, da bi znova našla svoje korenine in svojo edinost onkraj različnih pogledov, ki lahko sobivajo. Obenem pa govori vsemu človeštvu, saj pojav migracij po besedah kardinala Parolina postavlja pod vprašaj našo človečnost: kako pristopamo k tej stvarnosti, kako pristopamo k ljudem. Papež je v zadnjih dneh zelo vztrajal pri tej točki in bo gotovo vztrajal še naprej, med obiskom Lesbosa, kjer je že bil pred petimi leti. Sveti oče, tako vatikanski kardinal, se znova vrača k izvirom naše najbolj resnične človečnosti.

Evropa ne more brez Sredozemskega morja, ki je spremljalo širjenje evangelija in razvoj velikih civilizacij.

Vrnitev k izvirom evangelija in bratstva

Ob koncu pogovora je kardinal Parolin odgovoril še na vprašanje, kakšne so njegove želje ob 35. apostolskem potovanju. Pojasnil je, da si, podobno kot papež, želi vrnitve k izvirom evangelija, k izvirom bratstva. Veseli se srečanja s pravoslavnimi brati, tako s Pravoslavno cerkvijo na Cipru kot v Grčiji, s ciprskim primasom in z atenskim nadškofom. Potovanje pa je seveda tudi vračanje k izviru bratstva s katoličani: na tem območju jih ni veliko, toda skupnost je živa in jo sestavljajo pripadniki različnih narodnosti, v čemer je videti bogastvo Katoliške cerkve. Kardinal pa je ob koncu pogovora še enkrat poudaril, da je tokratno potovanje tudi »vrnitev k izvirom naše človečnosti«.