Parolin je ob tem spomnil na papežev poziv, naj se sredstva za orožje raje nameni v sklad za boj proti revščini in dodal, da nas pandemija uči pomembne lekcije, da je namreč »treba ponovno premisliti naš koncept varnosti«, ki »ne more temeljiti na grožnji medsebojnega uničenja in na strahu, temveč mora najti svoj temelj v pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju človekovih pravic, skrbi za stvarstvo, vlaganju v vzgojne in zdravstvene strukture, dialogu in solidarnosti,« njegove besede navaja Vatican News.

Iskanje skupnega dobrega

Konferenca v Assisiju v organizaciji »Odbora za civilizacijo ljubezni« je povezala različne strani, ki so vpete v pospeševanje razoroževanja, odpravljanje jedrskega orožja in preusmeritev v vlaganje v pobude za mir. Sveti sedež podpira tovrstna prizadevanja, saj v ospredje postavljajo razumevanje mednarodne skupnosti, ki sloni na razvoju in krepitvi »realnega in trajnega zaupanja« med državami. Parolin je prepričan, da je »pri iskanju skupnega dobrega nujno sprejeti dolgoročne strategije«.

Moralni in humanitarni imperativ

Državni tajnik Svetega sedeža je nadaljeval: »Končni cilj popolne odprave jedrskega orožja je prav tako izziv ter moralni in humanitarni imperativ. Konkreten pristop bi moral pospeševati razmislek o etiki miru in multilateralni in kooperativni varnosti, ki presega strah in izolacijo, s katerima so prepojene sedanje mednarodne razprave.«

Končni cilj popolne odprave jedrskega orožja je prav tako izziv ter moralni in humanitarni imperativ. (Pietro Parolin)

»Ključni trenutek za mednarodno skupnost«

V prihodnjih mesecih sta na temo jedrskega orožja predvidena dva dogodka. Januarja bo potekala deseta konferenca o pregledu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Kot pravi Parolin, to predstavlja »ključni trenutek za mednarodno skupnost, predvsem pa za jedrske velesile, da jasno dokažejo svojo sposobnost razumevanja današnjih izzivov, se z njimi soočijo in jih rešijo«. Marca pa je na programu prvo srečanje držav podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki je začela veljati januarja 2021, med katerimi pa niso jedrske velesile in države, ki so njihove vojaške zaveznice.