Glede vojne v Ukrajini je znova zatrdil, da ima država pravico do obrambe pred napadom, vendar v skladu s pogoji, ki so navedeni v Katekizmu Katoliške cerkve, vsebino pogovora povzema spletni portal Vatican News.

Ko se z nekom pogajaš, moraš vedno izhajati iz priznanja njegove dobre volje, sicer pogajanja nimajo smisla.

Tema pogovora je bila vojna in njene mednarodne posledice ter odnosi Svetega sedeža s Kitajsko in Rusijo. »Ko se z nekom pogajaš, moraš vedno izhajati iz priznanja njegove dobre volje, sicer pogajanja nimajo smisla,« je pojasnil prvi diplomat Vatikana, ki je prepričan, da bo Sveti sedež obnovil sporazum o imenovanju škofov, podpisan leta 2018 z vlado v Pekingu.

Namen sporazuma je zagotoviti, da bodo vsi kitajski škofje v občestvu s papežem. FOTO: Vatican Media

Namen sporazuma je bil zagotoviti, da bodo vsi kitajski škofje v občestvu s papežem, da bodo v skladu s kitajskimi idejami in v celoti katoliški. Delegacija Svetega sedeža, ki se je iz Pekinga vrnila minuli petek, se je soočila s številnimi težavami, »čaka pa jo še dolga pot in potrpežljivost, da se korak za korakom premika naprej in vidi, kako 'semena', ki so bila posejana, vzklijejo tudi v neugodnih vremenskih razmerah,« je pojasnil kardinal Parolin.

Srečanje s Kirilom mora biti dobro pripravljeno

Druga pomembna tema razprave je bil vpliv vojne na odnose z Moskvo in tamkajšnjim patriarhatom. Patriarh Kiril se ne bo udeležil prihajajočega srečanja v Kazahstanu od 13. do 15. septembra, kar pomeni, da tudi morebitnega srečanja s papežem Frančiškom ni več na vidiku. »Razlogi niso bili navedeni, vendar menim, da bi moralo biti srečanje zelo dobro pripravljeno, da bi bilo učinkovito,« je analiziral kardinal Parolin. Vsekakor se bo dialog nadaljeval, tudi če se za določeno izročilo, v tem primeru Pravoslavno cerkev, izkaže, da se močneje istoveti z oblastmi svoje države. »Spoštujemo to stvarnost,« če jo živimo zmerno: »To dialoga ne onemogoča.«

Z diplomatskega vidika Sveti sedež ostaja odprt za vse, tako za napadalce kot za napadene, z željo po doseganju premirja in trajnega miru.

Prav tako po Parolinovih besedah ni prišlo do sprememb v diplomatskih odnosih s Kijevom. Kot je kardinal potrdil v pogovoru, je papež odločen, da bo odpotoval v ukrajinsko prestolnico. Vendar pa, kot je povedal tudi javno, morajo biti pogoji primerni in obisk mora biti resnično koristen za mir: nikakor ga ne bi smeli uporabiti zgolj kot priložnost za fotografiranje. Z diplomatskega vidika pa Sveti sedež ostaja odprt za vse, tako za napadalce kot za napadene, z željo po doseganju premirja in trajnega miru. Kardinal se ob tem sklicuje na novega blaženega Janeza Pavla I.: oživiti je treba njegove sanje o »pravičnem in popolnem« miru, torej miru, ki bo zadovoljil vse in bo dosežen tako, da se bo izognil prihodnjim oboroženim sporom.

Upoštevati je treba moč sodobnih uničevalnih sredstev.

Obrambna vojna le v skladu s pogoji katekizma

Po Katekizmu Katoliške cerkve je oborožena obramba pravica in dolžnost za zaustavitev napadalca, vendar mora slediti zelo natančnim pogojem, navaja vatikanski državni tajnik. Upoštevati je treba tudi moč sodobnih uničevalnih sredstev. Zato je papež zelo zaskrbljen zaradi oboroževalne tekme: samo v letu 2021 je poraba znašala dva tisoč milijard dolarjev, kar je čista »norost« zaradi nevarnosti, da se bo stopnjeval boj vseh proti vsem in izčrpavanje pomembnih virov po vsem svetu.

Navzočnost katoličanov v politiki je pomembna in njihov prispevek je pomemben.

Politika trpi zaradi umika katoličanov

Glede politične krize v Italiji, zaradi katere je bilo treba razpisati volitve 25. septembra, in vloge Cerkve, ki se sooča z umikom katoličanov z različnih področij, kar je tudi posledica sekularizacije, je kardinal priznal, kako se družba nagiba k temu, da bi vero prestavila v zasebno sfero. Pri tem so katoličani včasih odrinjeni na obrobje, je dejal. »Tega ne moremo sprejeti zaradi družbene in zgodovinske razsežnosti krščanstva: »Navzočnost katoličanov v politiki je pomembna in njihov prispevek je pomemben.« Parolin je izrazil upanje, da bo papežev zgled spodbudil katoličane in se bodo v luči svoje vere pripravljeni vključiti v posamezne stranke.

Blaženi papež Janez Pavel I. FOTO: Vatican Media

Janez Pavel I.: spodbujevalec reform

Kardinal Parolin je spregovoril o Janezu Pavlu I., ki ga je papež Frančišek včeraj razglasil za blaženega. Parolin se je nekdanjemu papežu poklonil kot »pastirju, ki je bil blizu najbolj ubogim, osredinjen na bistvo vere in evangelija«. Janez Pavel I. je bil »preprost in skromen, nikakor ne konservativen, temveč ravno nasprotno«, je večkrat poudaril kardinal: pravi spodbujevalec reform drugega vatikanskega cerkvenega zbora v svoji škofiji, beneškem patriarhatu in nato v vesoljni Cerkvi.

Podpirali bomo vse, kar lahko prispeva k miru v tem nemirnem svetu.

Vztrajne govorice, po katerih naj bi bila njegova nenadna smrt posledica zastrupitve, so le sleparska zgodba, je dejal. »Neizpodbitna pričevanja«, ki so bila prav tako vključena v dokumente o postulaciji, so dokazovala, da je šlo za naravno smrt. Po Parolinovih besedah je njegov nauk glede vprašanj, kot so migracije, epidemije in vojne, na katera se je vedno odzival z družbenim naukom Cerkve, še vedno močan. Vatikanski diplomat je navedel izjavo Janeza Pavla I., v kateri je povzel svojo današnjo zavezo: »Podpirali bomo vse, kar lahko prispeva k miru v tem nemirnem svetu.«