Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je za za italijanski katoliški časnik Avvenire spregovoril o diplomaciji Svetega sedeža v pontifikatu papeža Frančiška. Kot je dejal, »namen diplomacije Svetega sedeža lahko povzamemo kot prizadevanje za mir in njegovo pospeševanje«.

Papež Frančišek nadaljuje diplomatsko pot Cerkve s tremi posebnimi značilnostmi, je pojasnil kardinal Parolin. Najprej vabi, naj problemov ne obravnavamo na abstraktni ravni, ampak v njihovi konkretnosti, pri tem pa imamo pred seboj vedno obraze oseb: otrok, ostarelih, migrantov, žrtev nasilja. Na drugem mestu so obrobja: nekdaj je prevladoval evropocentrični pogled, papež Frančišek pa poskuša vpeljati drugačno perspektivo. Obrobja so tista, ki pomagajo središču razumeti današnjo stvarnost sveta. Tretja značilnost je povezana s pro-aktivnostjo: ne smemo se omejiti na odziv na krize, ampak si moramo prizadevati, da bi jih preprečili, in biti navzoči, pri tem pa upoštevati ustrezna sredstva, ki jih imamo na razpolago.

»Vatikanska diplomacija želi biti diplomacija evangelija,« je pojasnil kardinal Parolin. Papež verjame, da je to koristno orodje za poslanstvo Cerkve in zato izredno spoštuje nuncije. Sprejema jih redno in ima z njimi srečanje vsaka tri leta. Želi, da svoje delo opravljajo čim bolje. Med zadnjim srečanjem 13. junija letos je papež v duhu ljubezni želel v ospredje postaviti slabosti, ki lahko njihovo delo naredijo manj učinkovito.

Kardinal Parolin je spomnil, da leta Frančiškovega papeževanja niso bila mirna. Kot primer je navedel reformo in kritike, ki jih je izzval sporazum s Kitajsko. »Kar me je vedno presunilo, je drža vedrine papeža Frančiška. Papež je lahko zaskrbljen zaradi problemov, a k njim vedno pristopa z velikim notranjim mirom,« pri čemer kardinal Parolin izpostavlja papeževo vztrajanje pri veselju, ki se seveda lahko vnese tudi v diplomatsko okolje. »Nihče nam ne more odvzeti globokega veselja ob tem, da se čutimo ljubljeni od Gospoda, ki vodi zgodovino onkraj vseh človeških vznemirjanj.«

O jutrišnjem srečanju papeža Frančiška z ruskim predsednikom Putinom je vatikanski državni tajnik povedal, da bo srečanje »priložnost za pogovor o vprašanjih, ki skrbijo Sveti sedež, kot so na primer razmere v Siriji in spor na vzhodu Ukrajine.

Kardinal Parolin je spregovoril tudi o razmerah v Sveti deželi in zatrdil, da je za Sveti sedež načeloma še vedno veljavna rešitev dveh držav z mejami, ki bi bile določene skupno in bi jih mednarodna skupnost priznala na osnovi resolucij Združenih narodov: »Res pa je, da je ta formula deležna vedno večjega skepticizma s strani javnega mnenja. Obstajajo mnogi dvomi o njeni izvedljivosti. Menimo, da je edina pot pot neposrednega dialoga med Izraelci in Palestinci. Ta pa se bo lahko znova vzpostavil le pod pogojem minimalnega medsebojnega zaupanja, ki ga danes primanjkuje.«

Med temami pogovora s kardinalom Parolinom je bil tudi Dokument o bratstvu, ki sta ga podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al-Azhar med papeškim obiskom v Abu Dabiju. Po kardinalovih besedah je dokument pomemben korak pri dialogu z islamom. Bistven pojem, ki ga najdemo v besedilu, je pojem državljanstva: »Vsi prebivalci neke države so državljani z istimi pravicami in dolžnostmi, ne glede na versko razlikovanje. Zanimivo je, da je dokument v nekaterih islamskih državah že postal del učnih programov v šolah in na univerzah, kar je dobro znamenje.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)