Drugi mož Vatikana je po navedbah spletnega portala La Croix International nemške škofe opozoril, da se ne smejo oddaljevati od cerkvenega nauka, potem ko so ob koncu procesa cerkvene reforme v njihovi državi, znanega kot »Sinodalna pot«, sprejeli vrsto spornih odločitev. Po kardinalovih besedah je »sinodalna pot sprejela odločitve, ki niso povsem v skladu s trenutnim naukom Cerkve«.

68-letni kardinal je odločitve nemških katoličanov v začetku tedna komentiral na konferenci v Rimu, le nekaj dni po tem, ko so nemški škofje in predstavniki laikov zaključili peto in zadnjo skupščino »Sinodalne poti«, kot se uradno imenuje več kot tri leta trajajoči projekt reform v tamkajšnji krajevni Cerkvi.

Cerkev nima in ne more imeti moči za podeljevanje blagoslova istospolnim zvezam.

Vprašanje blagoslova za istospolne pare

Parolin je bil posebej kritičen do dejstva, da so nemški škofje sprejeli predlog sinodalne poti o blagoslovu istospolnih parov: »Zdi se mi, da se je Sveti sedež glede tega vprašanja že zelo jasno izrazil z dokumentom Dikasterija za nauk vere,« je pojasnil kardinal in zagotovil, da je »to stališče Rima«.

Urad za cerkveni nauk je pred natanko dvema letoma - 15. marca 2021 - izdal izjavo, da Cerkev »nima in ne more imeti moči za podeljevanje blagoslova« istospolnim zvezam.

Posamezna, krajevna Cerkev ne more sprejeti odločitve, ki vključuje nauk vesoljne Cerkve.

Razprava med nemškimi katoličani in Rimom

»Posamezna, krajevna Cerkev ne more sprejeti tovrstne odločitve, ki vključuje nauk vesoljne Cerkve,« je nadaljeval italijanski kardinal. Poudaril je, da je potrebna »razprava (nemških katoliških voditeljev) z Rimom in drugimi Cerkvami po svetu«, da bi »razjasnili odločitve, ki jih je treba sprejeti«.

Dejal je, da bo moralo do teh razprav priti v okviru dveh zasedanj škofovske sinode o prihodnosti Cerkve, ki sta predvideni v Rimu oktobra letos in oktobra 2024. »Tudi če (Nemci) pravijo, da se vse to dogaja v okviru veljavnega kanonskega prava, bomo morali to preučiti in o tem vprašanju razpravljati,« je vztrajal kardinal Parolin.

To je prvi odziv iz Vatikana, odkar se je 11. marca v Frankfurtu zaključila sinodalna pot. Delegati reformnega procesa v nemški Cerkvi, ki so se prvič zbrali konec leta 2019, so minulo soboto na petem in zadnjem zasedanju sprejeli več ključnih ukrepov. Med drugim so odobrili cerkveni blagoslov za razvezane in znova civilno poročene pare ter za istospolne pare. Že septembra lani so bili deležni negativnega odziva vatikanskih uradnikov, ko so sprejeli ukrep za ustanovitev stalnega »sinodalnega sveta« v Nemčiji, ki ga želijo dokončno ustanoviti do marca 2026.

Škof Franz-Josef Bode je katoličane v svoji škofiji že pozval, naj se obrnejo na posamezne župnije in zaprosijo za bogoslužni blagoslov istospolnih partnerstev ter drugih zvez, ki v Katoliški cerkvi veljajo za moralno nedopustne.

Ali nemški škofje potrjujejo cerkveni razkol?

Po sklepu zasedanj nemške sinodalne poti je podpredsednik Nemške škofovske konference, škof Franz-Josef Bode, katoličane v svoji škofiji že pozval, naj se obrnejo na posamezne župnije in zaprosijo za bogoslužni blagoslov istospolnih partnerstev ter drugih zvez, ki v Katoliški cerkvi veljajo za moralno nedopustne. Številni katoličani se zdaj sprašujejo, ali izjave škofa Bodeja pomenijo uradno napoved cerkvenega razkola, za kar je po kanonskem pravu predvideno izobčenje iz Katoliške cerkve.

Vatikan doslej še nikogar izmed vpletenih v nemško sinodalno pot ni razglasil za krivega cerkvenega razkola. Kot spominjajo v zapisu na spletnem portalu pillarcatholic.com, bi to imelo pomembne posledice v civilnem in kanonskem pravu ter bi lahko sprožilo zapletene civilne spore. Če bi Vatikan želel škofa Bodeja na kakršen koli način sankcionirati, ne da bi ob tem spodbudil razpravo o razkolu in njegovih posledicah, po kanonskem pravu obstajajo tudi drugi prestopki, za katere bi škofa verjetno lahko pozvali k odgovornosti.

Toda dokler Vatikan ne posreduje zaradi Bodejevega povabila vernikom, so nemški škofje še vedno prepričani, da so dosegli nekakšno delno zmago – kot trdijo, so bogoslužni blagoslovi istospolnih parov pri njih postali že nekaj samoumevnega, zato predlagajo, naj Rim prekliče tovrstno prepoved.

Nemški škofje so ves čas spodbujali k spremembam katoliškega nauka in prakse na področju spolne morale.

Papež ni naklonjen kazenskim ukrepom

Po začetnih opozorilih nemški Cerkvi, naj ne uvaja sprememb brez potrditve Vatikana, so nemški škofje in laični voditelji kljub temu nadaljevali reformno pot in zgolj omilili nekatere dejavnike, vendar ne vseh. Malce so utišali glasove glede pozivov k mašniškemu posvečevanju žensk in odpravi duhovniškega celibata, še naprej pa so spodbujali k spremembam katoliškega nauka in prakse na področju spolne morale.

Poziv škofa Bodeja istospolnim parom, naj se za bogoslužni blagoslov obrnejo na župnije ali škofijo Osnabrück, je v neposrednem nasprotju z vatikanskimi smernicami. Toda ali gre za dejanje razkola, ki je opredeljen kot »zavračanje pokorščine papežu ali občestva z njemu podrejenimi člani Cerkve«?

Frančišek tudi pri resnih razhajanjih raje poskuša prepričevati kot sankcionirati.

Ljudska modrost bi verjetno rekla, da je, pišejo na pillarcatholic.com. Toda našli se bodo kanonisti, ki bodo pripravljeni trditi, da ni - da je škof Bode sicer pozval ljudi k blagoslovu istospolno usmerjenih, vendar blagoslova dejansko še ni podelil.

Marsikomu se to zdi za lase privlečeno dlakocepljenje, vendar obstaja vsaj argument, da je škof Bode ta trenutek v neposredni bližini razkola, toda dokler uradno ne dovoli, naroči ali podeli nedovoljenega blagoslova, je le govoril o tem, da se noče podrediti papežu, vendar tega dejansko ni storil. In v preteklosti se je izkazalo, da papež Frančišek ni naklonjen kazenskim ukrepom in tudi pri resnih razhajanjih raje poskuša prepričevati kot sankcionirati.