S kardinalom Parolinom sta se za spletni portal Vatican News pogovarjala Andrea Tornielli, uredniški direktor vatikanskih medijev, in Roberto Cetera. Vatikanski državni tajnik je šest dni po terorističnem napadu na Izrael dejanje, ki se je zgodilo minulo soboto, opredelil kot »nečloveško« in ponovil poziv papeža Frančiška k izpustitvi vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas. Ob tem poziva tudi k sorazmernosti pri zakoniti obrambi Izraela in izraža skrb za civilne žrtve bombardiranj v Gazi ter poudarja, da je kljub trenutnim dogodkom za resnično pravičen mir nujno potrebna rešitev dveh držav, »ki bi Palestincem in Izraelcem omogočila živeti drug ob drugem v miru in varnosti«.

Eminenca, vsi spopadi so strašni. Kar slišimo od minule sobote, pa kaže na naraščanje krutosti, kakršni še nismo bili priča. Priče smo popolni izgubi človečnosti. Ali po vašem mnenju še obstaja možnost, da se izognemo najhujšemu?

Teroristični napad, ki ga je izvedel Hamas in druge milice preteklo soboto proti tisočem Izraelcev, ki so bili pred praznovanjem dneva Simchat Torah, ob koncu enotedenskega praznika Sukot, je nečloveški. Sveti sedež napad v celoti in odločno obsoja.

Poleg tega se bojimo za moške, ženske, otroke in ostarele, ki jih zadržujejo kot talce v Gazi. Izražamo bližino prizadetim družinam, ki so v veliki večini judovske, molimo zanje, za vse tiste, ki so še v šoku, za vse ranjene.

Napadeni ima pravico, da se brani, vendar mora tudi zakonita obramba spoštovati merilo sorazmernosti.

Treba je povrniti razum, opustiti slepo logiko sovraštva in zavrniti nasilje kot rešitev. Napadeni ima pravico, da se brani, vendar mora tudi zakonita obramba spoštovati merilo sorazmernosti.

Ne vem, kakšen prostor dialoga bi mogel biti med Izraelom in milico Hamas, toda če bi obstajal, in upajmo, da obstaja, je vanj treba stopiti takoj in brez odlašanja. To pa zato, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi, kot se dogaja v Gazi, kjer je veliko nedolžnih žrtev zaradi napadov izraelske vojske.

Papež Frančišek poudarja, da se mir gradi na pravičnosti. Ni miru, ki ne bi bil pravičen. Na kakšen način se ta poziv k pravičnosti za obe sprti strani izraža danes?

Mir lahko temelji samo na pravičnosti. Latinci so radi rekli: »Opus iustitiae pax«, med ljudmi ne more biti miru brez pravičnosti. Zdi se mi, da bi bila največja možna pravičnost v Sveti deželi rešitev dveh držav, kar bi omogočilo Palestincem in Izraelcem, da bi živeli drug ob drugem, v miru in varnosti ter tako izpolnjevali težnje večine med njimi.

Pravično je, celo nujno, da se v tem spopadu, kot v vsakem drugem, v celoti spoštuje humanitarno pravo.

Ta rešitev, ki jo predvideva mednarodna skupnost, se v zadnjem času nekaterim tako na eni kot na drugi strani ni zdela več uresničljiva. Za druge sploh nikoli ni bila. Sveti sedež je prepričan o nasprotnem in jo še naprej podpira.

Navsezadnje, kaj pa je pravično? Pravično je, da so talci takoj vrnjeni, tudi tisti, ki jih Hamas zadržuje iz prejšnjih sporov. V tem smislu na vso moč ponavljam goreč poziv, ki ga je v teh dneh izrazil in vedno znova ponovil papež Frančišek. Pravično je, da Izrael v zakoniti obrambi ne spravlja v nevarnost palestinskih civilistov, ki živijo v Gazi. Pravično je, rekel bi celo nujno, da se v tem spopadu, kot v vsakem drugem, v celoti spoštuje humanitarno pravo.

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je ob koncu sredine avdience pozval k osvoboditvi talcev in prosil, naj prizanesejo življenjem nedolžnih. Ali vidite prostor za diplomatsko pobudo Svetega sedeža, podobno kot je bilo storjeno v sporu med Rusijo in Ukrajino?

Da, osvoboditev izraelskih talcev in zaščita življenj nedolžnih v Gazi sta v osrčju problema, ki ga je ustvaril Hamasov napad in odgovor izraelske vojske. Sta v središču skrbi vseh nas, papeža in celotne mednarodne skupnosti.

Rešitev je moč najti v neposrednem dialogu med Palestinci in Izraelci, ki ga spodbuja in podpira mednarodna skupnost, čeprav bo sedaj vse veliko težje.

Sveti sedež je pripravljen na kakršno koli potrebno posredovanje, kot vedno. Medtem poskuša govoriti prek kanalov, ki so že odprti. Vsako posredovanje za prekinitev spopada pa mora kljub temu upoštevati celo vrsto dejavnikov, zaradi katerih je vprašanje zelo zapleteno in razčlenjeno, kot je vprašanje izraelskih naselbin, varnosti in vprašanje mesta Jeruzalema.

Rešitev je moč najti v neposrednem dialogu med Palestinci in Izraelci, ki ga spodbuja in podpira mednarodna skupnost, čeprav bo sedaj vse veliko težje.

V dveh nedavnih pogovorih, ki sta ju za časnik L'Osservatore Romano opravila palestinski predsednik Mahmud Abbas in izraelski predsednik Isaac Herzog, sta oba izrazila naklonjenost nenehnim besedam miru, ki prihajajo od krščanske manjšine v Sveti deželi, ta pa je »sol« te dežele. Toda kristjani so ujeti v spor in trpijo. Skrb zbuja položaj majhne krščanske skupnosti v Gazi, ki je v nevarnosti, da izgine. Kako lahko sedaj konkretno pomagamo kristjanom v Sveti deželi?

Najprej in predvsem z molitvijo ter duhovno in materialno podporo. Te moje besede so namenjene vnovični potrditvi ljubeče bližine papeža in Svetega sedeža. Kristjani so bistveni del dežele, v kateri je bil Jezus rojen, kjer je živel, umrl in vstal.

Ko en ud trpi, trpi celotna Cerkev, torej trpimo vsi.

Nihče si ne more predstavljati ne Palestine ne Izraela brez krščanske navzočnosti, ki je tam že od začetka in bo tam vekomaj. Res je, sedaj majhna katoliška skupnost v Gazi, okoli 150 družin, zelo trpi. In ko en ud trpi, trpi celotna Cerkev, torej trpimo vsi. Vemo, da so se zbrali v župniji. Župnik se ni mogel vrniti in ostaja v Betlehemu. Vse je v mirovanju, ohromljeno, kot v primežu strahu in jeze.

Molimo za Izraelce, molimo za Palestince, molimo za kristjane, jude in muslimane: »Prosite za mir v Jeruzalemu … Zaradi svojih bratov in prijateljev bom vendar dejal: 'Mir naj vlada v tebi! Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal blaginjo zate.'« (Ps 122).