V Zagrebu je minulo sredo zvečer obhajal slovesno bogoslužje, med katerim je spomnil na globoko zakoreninjenost Hrvatov v veri, ki daje upanje tudi v najtemnejših časih. V Kristusu in Božji besedi bi lahko verniki »ob vsakem času našli luč za življenje,« je po navedbah avstrijskega Kathpressa poudaril Parolin. V preteklih dveh letih so ljudje živeli v »temi epidemije«, zdaj pa še sence vojne mračijo človeški razum, tako vatikanski državni tajnik.

V temačnih izkušnjah ljudje nenadoma izgubimo smer, toda luč Kristusa in njegovih prič nam vliva upanje in tolažbo.

Na Hrvaškem so ljudje poleg tega v zadnjem času doživeli še dva uničujoča potresa, je spomnil kardinal. »V takšnih temačnih izkušnjah nenadoma izgubimo smer,« je pojasnil Parolin, toda »luč Kristusa in njegovih prič nam vliva upanje in tolažbo«.

Papežev vodilni diplomat je v torek zvečer pripotoval na tridnevni obisk v Zagreb. Včeraj se je srečal tudi z predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem, nagovoril pa je tudi poslance hrvaškega parlamenta.

Bogoslužje v začasnem svetišču

Kardinal Parolin je sveto mašo, ki jo je prenašala tudi hrvaška televizija, daroval skupaj z zagrebškim nadškofom kardinalom Josipom Bozanićem, predsednikom Hrvaške škofovske konference Želimirjem Puljićem in številnimi drugimi duhovniki. Bogoslužje so obhajali v začasnem bogoslužnem središču v zagrebškem okrožju Kaptol, ki ga je zagrebška nadškofija odprla pred nekaj dnevi. Zagrebška stolnica je po potresu decembra 2020 še vedno zaprta.

Tako kot kardinal Stepinac se tudi mi danes soočamo z zlom, ki se rojeva v srcih ljudi in teži k temu, da zasede um in dušo.

Začasna cerkev nedaleč stran od stolnice je posvečena bl. Alojziju Stepincu (1898-1960). Od konca letošnjega aprila tam hranijo tudi relikvije kardinala in nekdanjega zagrebškega nadškofa, ki jih verniki lahko počastijo. Na Hrvaškem mnogi upajo na Stepinčevo kanonizacijo in poudarjajo, da je zlastni v obdobju svetovnih vojn podpiral ljudi v stiski in preganjane. V času vojne v Evropi je vredno prositi za priprošnjo blaženega Alojzija Stepinca, je v nagovoru med bogoslužjem kardinal Parolin: »Tako kot on se tudi mi danes soočamo z zlom, ki se rojeva v srcih ljudi in teži k temu, da zasede um in dušo.«

Kardinal Parolin s predstavniki hrvaške Cerkve. FOTO: Vatican Media

Svarilo pred »prikritimi diktaturami«

Neposredni povod za obisk »drugega človeka« Vatikana v Zagrebu je letošnja 30. obletnica mednarodnega priznanja Hrvaške in 25. obletnica podpisa prvih temeljnih sporazumov, ki urejajo medsebojne odnose med Hrvaško in Svetim sedežem. Kardinal Parolin je na sredinem sprejemu v prostorih apostolske nunciature v Zagrebu spomnil, da je bil papež Janez Pavel II. (1978-2005) eden najodločnejših zagovornikov hrvaške neodvisnosti. Po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije je tudi Hrvaško 13. januarja 1992 med prvimi priznal Sveti sedež, ki je odigral ključno vlogo pri priznavanju neodvisnosti nove države.

Predvsem na Hrvaškem se ljudje dobro zavedajo, da je ohranjanje svobode in neodvisnosti nenehen izziv.

Zaradi vnovičnega vzpona izolacionizma in avtoritarnosti je sistem demokracije trenutno v krizi, je v svojem nagovoru dejal vatikanski državni tajnik in z besedami papeža Frančiška opozoril na svetovno vojno, ki se širi »po koščkih«. Predvsem na Hrvaškem se ljudje dobro zavedajo, da je ohranjanje svobode in neodvisnosti nenehen izziv.

Graditi demokracijo je težko, izgubiti jo je zelo enostavno, je Parolin navedel besede predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, ki je umrl v začetku letošnjega leta. »Če ta zaklad ostane brez nadzora, se lahko znova pojavijo prikrite diktature. Če jih ne upoštevamo, bodisi zaradi površnosti ali drugih interesov, se bodo ukoreninile in njihova glavna skrb bo ohranitev oblasti in ne skupno dobro,« je opozoril kardinal Parolin.

Srečanje s predsednikom Milanovićem

Ob zaključku tridnevnega obiska na Hrvaškem je kardinala Parolina sprejel tudi tamkajšnji predsednik Zoran Milanović. Poleg odnosov med Hrvaško in Svetim sedežem je bila tema pogovorov tudi ruska agresija v Ukrajini in razmere v jugovzhodni Evropi, s posebnim poudarkom na Bosno in Hercegovino, kot so sporočili s predsednikovega urada.

Vatikan bo mednarodno skupnost še naprej opozarjal na pomen stabilnih razmer v Bosni in Hercegovini.

Pred tem je kardinal Parolin na tiskovni konferenci po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem pojasnil, da Vatikan pripisuje velik pomen spoštovanju enakopravnosti treh konstitutivnih narodov BiH - bosanskih Hrvatov, bosanskih Srbov in Bošnjakov. Po besedah vatikanskega državnega tajnika je »poslanstvo in obveza« Vatikana, da si vedno prizadeva za priznanje enakih pravic in enakih dolžnosti za vse tri narode. »Želimo, da bi to postalo stvarnost. To je naša želja in naša obveza,« je dejal Parolin in dodal, da bo Vatikan mednarodno skupnost še naprej opozarjal na pomen stabilnih razmer v Bosni in Hercegovini.