Gre za Frančiškovo 41. apostolsko potovanje, sveti oče pa se bo z verniki v Budimpešti srečal že drugič v manj kot dveh letih. Je drugi papež, ki je obiskal Madžarsko, po svetem Janezu Pavlu II. v letih 1991 in 1996. Kot je poudaril kardinal Pietro Parolin, je Frančišek na Madžarsko, kjer ga bosta že danes med drugim ločeno sprejela tudi predsednica Katalin Novak in premier Viktor Orban, odšel »kot romar miru«.

Nadaljevanje prejšnjega obiska

Kardinal Parolin je v pogovoru dejal, da je tokratno apostolsko potovanje nekoliko podobno izpolnitvi obljube, z njim pa namerava papež nadaljevati in dopolniti svoj prejšnji obisk v Budimpešti, ob zaključku mednarodnega evharističnega kongresa predlanskega septembra. Potovanje bo tako namenjeno zlasti srečanjem z različnimi skupinami, s civilnimi oblastmi, kulturniki, z duhovščino, diakoni, posvečenimi osebami in pastoralnimi delavci, pa tudi z mladimi in begunci iz Ukrajine.

Mesto, ki letos praznuje

Obisk bo osredotočen na madžarsko glavno mesto Budimpešto, drugih postankov ne bo. »Takšen način omogoča koncentracijo čim več srečanj v metropoli, izogibanje vožnji med različnimi kraji in zlivanje različnih stvarnosti države v Budimpešti – mestu, ki, mimogrede, letos praznuje pomembno obletnico, 150-letnico ustanovitve,« je pojasnil kardinal Pietro Parolin.

Vojna v Ukrajini ni motivirala obiska

Seveda je izpostavil tudi pomen papeževe prisotnosti v kontekstu vojne v sosednji Ukrajini, s katero pa obisk sprva – načrtovan je bil namreč že nekaj časa – ni bil prvenstveno motiviran. »Vendar pa ta tragedija svetemu očetu leži močno na srcu in, prepričan sem, ne bo zamudil nobene priložnosti za javno spodbujanje miru in večjo zavzetost zanj,« je dejal kardinal Parolin.

Podpora družini

Madžarska je zelo zavezana podpori družini, papežu pa so mladi in stari starši zelo pri srcu. Bo torej srečanje s Petrovim naslednikom spodbudilo gradnjo mostov med generacijami in narodi? »Zagotovo. Harmonično sobivanje članov družine ima pozitivne učinke, saj se iz ene širi na širši krog družin in naposled pomaga graditi tudi miroljubnejše družbe. Zato upamo, da bo na podlagi tega medgeneracijskega družinskega mostu možno zgraditi tudi most miru med narodi.«

Največja begunska kriza po 2. svetovni vojni

V cerkvi sv. Elizabete se bo sveti oče srečal tudi z ubogimi in begunci – nad 8 milijonov Ukrajincev se je pred vojno vihro umaknilo v države EU, kar predstavlja največjo begunsko krizo po 2. svetovni vojni. »Madžarska se je zavezala, da bo obdržala odprte meje za ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Lokalna Katoliška cerkev se je, ob pomoči Karitasa in vlade, potrudila za sprejem in skrb za te begunce, preden nadaljujejo pot v druge države,« je poudaril Pietro Parolin.

Balkanska migrantska pot

Del naloge, je nadaljeval, je bilo tudi preprečiti, da bi zlasti ženske in otroci postali žrtve trgovine z ljudmi. Obenem je Cerkev zaskrbljena zaradi nedovoljenih migracij na balkanski poti in slabih razmer predvsem ob madžarsko-srbski meji. Čeprav mnogi tam niso begunci, jih večina potrebuje zaščito, z vsemi pa je treba ravnati s spoštovanjem, ki si ga zaslužijo kot ljudje, je dodal kardinal.

Papež Frančišek tik pred odhodom na Madžarsko. FOTO: Vatican Media

Pomoč migrantom, da ostanejo doma, v miru in varnosti

»Vendar pa to ni težava le Madžarske, temveč vseh držav v regiji, zlasti tistih ob meji z EU, ki se težko spopadajo z vse večjimi migracijskimi tokovi iz držav v konfliktih in skrajni revščini. Zato mora vsa Evropa najti način, kako prevzeti odgovornost za tiste, ki iščejo boljše življenje znotraj njenih meja. To seveda vključuje prizadevanje za pomoč migrantom, da ostanejo v svojih državah, v miru in varnosti, da ne bodo prisiljeni bežati in iskati miru, varnosti in dostojnega dela v tujini.«

Vera Madžarov je živa in občudovanja vredna

Pričakovanja od papeževega obiska so velika. Cerkev in vlada se trudita z roko v roki čim večjemu številu ljudi omogočiti udeležbo, prevozi do prizorišč bodo brezplačni. Vera madžarskega ljudstva je živa in vredna občudovanja, zlasti pa je povezana s številnimi svetniki, ki jih častijo v državi – s sv. Martinom, sv. Štefanom, sv. Elizabeto in drugimi, je opozoril Parolin.

Vera, skovana skozi trpljenje

»Je pa tudi vera, ki so jo zgledno izpričali sodobni posamezniki, mučenci in izpovedovalci vere v obdobju ateističnega preganjanja. Je torej vera, ki jo je skrita Cerkev skovala skozi trpljenje in je kot seme vzklila po letih zatiranja,« je poudaril kardinal Parolin in pristavil, da se ta vera, ki je prestala obdobje groženj komunizma, zdaj sooča z drugimi izzivi, na videz bolj neškodljivimi – denimo izzivom potrošništva.

Potrjevanje bratov in sester v veri

Kaj pa kardinal Pietro Parolin osebno pričakuje od 41. papeževega apostolskega potovanja? Da bo, skozi vidik vesoljnega pastirja, potrjeval svoje brate in sestre v veri, pri čemer to pomeni tudi tolažiti, opogumljati, ponovno oživljati lepoto Kristusovega oznanjevanja. »Obisk bo tudi priložnost objeti ljudstvo, ki je papežu posebej ljubo že iz časov madžarskih redovnic, ki jih srečal v Argentini.«

Potovanje v središče Evrope, kjer še pihajo ledeni vetrovi vojne

Ob koncu pa je kardinal Parolin navedel še besede, ki jih je papež Frančišek minulo nedeljo izrekel množicam na Trgu sv. Petra v Vatikanu po opoldanski molitvi: »To bo tudi potovanje v središče Evrope, na katerem še vedno pihajo ledeni vetrovi vojne, medtem ko preseljevanje tolikšnega števila ljudi na dnevni red postavlja nujna humanitarna vprašanja.«