Kardinal Parolin je na srečanju v Švici tudi znova potrdil zavezo Svetega sedeža, da bo ohranil »redne stike z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi« ter pomagal pri morebitnih pobudah za posredovanje, poroča spletni portal Vatican News.

Delegacija Svetega sedeža

Delegacija Svetega sedeža pod vodstvom kardinala Parolina, ki sta ga spremljala apostolski nuncij v Švici nadškof Martin Krebs in msgr. Paul Butnaru, uradnik Oddelka za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami pri vatikanskem državnem tajništvu, je na vrhu sodelovala kot opazovalka. Vatikansko državno tajništvo se je odzvalo skupnemu povabilu predsednice Švicarske konfederacije Viole Amherd in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

V luči vojne je ključnega pomena, da se še naprej išče načine za končanje oboroženega spora z dobrimi nameni, zaupanjem in ustvarjalnostjo.

Sveti sedež je znova potrdil svojo navzočnost in pripravljenost, da na kakršen koli način pomaga diplomaciji in humanitarnim prizadevanjem, v skladu s svojim statusom opazovalca pa njegovi predstavniki niso podpisali sklepnega sporočila vrha.

Kardinal Parolin je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad pobudo, ki jo je, kot je dejal, »skrbno pripravila Ukrajina, ki si ob izjemnih prizadevanjih za obrambo pred agresijo nenehno prizadeva tudi na diplomatskem področju ter si želi doseči pravičen in trajen mir«. Izrazil je prepričanje, kako je v luči vojne ključnega pomena, da se še naprej išče načine za končanje oboroženega spora »z dobrimi nameni, zaupanjem in ustvarjalnostjo«.

Svetovni voditelji so minuli konec tedna v Švici razpravljali o prizadevanjih za mir v Ukrajini. FOTO: Vatican Medoaia

Dialog je edina pot

Vatikanski diplomat je spomnil, da je to sporočilo že večkrat posredoval papež Frančišek, ki v svojih pozivih, predvsem voditeljem narodov, poudarja, da je »edino sredstvo, s katerim je mogoče doseči resničen, trden in pravičen mir, dialog med vsemi vpletenimi stranmi«. Opozoril je, da »Sveti sedež v skladu s svojo naravo na zasedanju sodeluje kot opazovalec, pri čemer posebno pozornost namenja spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnih vprašanj«.

Zelo pomembno je, da se mladoletni državljani Ukrajine znova združijo s svojimi družinami ali zakonitimi skrbniki.

Vračanje otrok v Ukrajino

Kardinal je še dejal, kako je Sveti sedež izjemno zaskrbljen zaradi tragičnih humanitarnih posledic vojne »in se še posebej zavzema za lažje vračanje otrok v Ukrajino ter spodbuja izpustitev ujetnikov, posebej hudo ranjenih vojakov in civilistov«.

Poudaril je, kako zelo pomembno je, da se mladoletni državljani Ukrajine znova združijo s svojimi družinami ali zakonitimi skrbniki. Po besedah vatikanskega diplomata je »sleherno izkoriščanje njihovega položaja nesprejemljivo«, zato je kardinal Parolin pozval h krepitvi vseh razpoložljivih kanalov za olajšanje tega procesa.

Kot je pojasnil, Sveti sedež kot opazovalec sodeluje pri delu Mednarodne koalicije za repatriacijo ukrajinskih otrok iz Rusije ter vzdržuje neposredne stike z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi s ciljem, da bi »povečali učinkovitost ad hoc mehanizma, vzpostavljenega po obisku kardinala Mattea Zuppija v Kijevu in Moskvi, z namenom reševanja konkretnih primerov«.

Konference se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski. FOTO: Vatican Media

Zaporniki

Vatikanski državni tajnik se je posvetil tudi usodi civilnih in vojaških zapornikov ter izrazil zaskrbljenost »zaradi rednih poročil o nespoštovanju ženevskih konvencij«: »Predvsem glede četrte konvencije, ki najbolj neposredno zadeva civiliste, in težav pri oblikovanju skupne zdravstvene komisije, ki bi skupaj z Mednarodnim odborom Rdečega križa lahko ocenila položaj vojnih ujetnikov, ki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo.«

Sveti sedež ostaja zavezan, da bo »ohranjal redne stike z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi« ter ostaja pripravljen za pomoč pri izvajanju morebitnih posredniških pobud, ki bi bile sprejemljive za vse strani in bi koristile prizadetim.

Zaveza Svetega sedeža

Kardinal je znova potrdil zavezanost Svetega sedeža, da »ohranja redne stike z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi ter ostaja pripravljen za pomoč pri izvajanju morebitnih posredniških pobud, ki bi bile sprejemljive za vse strani in bi koristile prizadetim«. Dodal je tudi, da spodbuja države in druge člane mednarodne skupnosti, naj »preučijo načine za zagotavljanje pomoči in omogočanje posredovanja, bodisi humanitarne ali politične narave«.

»V imenu papeža Frančiška,« je sklenil kardinal Parolin, »želim potrditi njegovo osebno bližino trpečemu ukrajinskemu ljudstvu in njegovo neomajno zavezanost miru.«