Poleg tega je spregovoril tudi o vprašanju, zakaj si papež Frančišek vedno znova prizadeva za mir v Ukrajini in zakaj mu zaradi tega ne smemo očitati, da je »proruski«. »Drugi mož« Vatikana se je pogovarjal za italijansko revijo Limes, pogovor z naslovom »Velika vojna« pa povzema spletni portal Vatican News.

Kardinal Parolin je pojasnil, da je diplomacija Svetega sedeža zanj izjemno pomembna, ker ne deluje le geopolitično, temveč predvsem zastopa interese Cerkve po vsem svetu. V tem kontekstu diplomacija Svetega sedeža »ni vezana na državo, ampak na stvarnost po mednarodnem pravu, ki nima političnih, gospodarskih ali vojaških interesov. Postavlja se v službo rimskega škofa, ki je pastir vesoljne Cerkve,« je v pogovoru za italijansko revijo pojasnil Parolin.

Preden je kardinal Parolin postal državni tajnik, je bil med drugim tudi apostolski nuncij v Venezueli.

Papež Frančišek se skupaj s svojimi predhodniki po Parolinovih besedah zavzema za »manj evropocentrično Cerkev« in za »večstranski pogled na mednarodne probleme«. Vatikanski državni tajnik je ob tem izrazil hvaležnost za svoje dolgoletno diplomatsko služenje: Bog mu je naklonil »milost, da je kljub slabostim in omejitvam lahko spremljal diplomatsko poslanstvo z duhovniškim pričevanjem«. Preden je kardinal Parolin postal državni tajnik, je bil med drugim tudi apostolski nuncij v Venezueli.

Cerkev miru

Kompas papeževe mirovniške diplomacije je seveda evangelij, je nadaljeval Parolin. Cerkev sledi »zgledu svojega Gospoda: veruje v mir, dela za mir, se zanj bori, pričuje za mir in si prizadeva za njegovo izgradnjo. V tem smislu je mirovniška.« Glede uporabe orožja pa kardinal poudarja, da »Katekizem Katoliške cerkve predvideva legitimno obrambo. Ljudje imajo pravico, da se branijo, kadar so napadeni. Vendar je treba to legitimno oboroženo obrambo izvajati pod določenimi pogoji, ki jih našteva tudi Katekizem: da so se vsa druga sredstva za prekinitev agresije izkazala za neizvedljiva ali neučinkovita; da obstajajo razumne možnosti za uspeh; da uporaba orožja ne bo povzročila večjega zla in nereda od tistega, ki ga je treba odpraviti.« To mnenje danes poznamo pod imenom »pravični mir«.

Vsaka krvava žalitev odpravlja mir in otežuje vsakršno pogajanje.

Ostro kritiko je kardinal Parolin izrazil glede brezobzirne in brutalne uporabe orožja po vsem svetu, čeprav je povsem jasno, je dejal, da v vojno ne vodi zgolj orožje, ampak se vojna začne v človekovem srcu: »Vsaka krvava žalitev odpravlja mir in otežuje vsakršno pogajanje.« Papež to pogosto ponavlja v svojih pozivih, žal pa je z njimi le »glas vpijočega v puščavi«, saj ga svet ne sliši.

»Tudi danes,« je nadaljeval Parolin, »se zdi, da v tragični ukrajinski krizi ni pripravljenosti za resnična mirovna pogajanja in sprejem ponudbe za posredovanje. Seveda ni dovolj, da ena od strani to enostransko predlaga ali domneva, ampak je nujno, da glede tega obe stranki izrazita svojo voljo. Torej še enkrat vox clamantis in deserto. Papeževe besede pa so pričevanje najvišje vrednosti, saj se dotikajo mnogih vesti in ozaveščajo, da se mir in vojna začneta v naših srcih in da smo vsi poklicani, naj prispevamo svoj delež k spodbujanju miru in izogibanju vojni.«

Kako je mogoče, da se ne zavedamo, da je edini možni odgovor, edina prava pot, edina prava perspektiva ustaviti orožje ter spodbujati pravičen in trajen mir?

Kardinal Parolin je v pogovoru tudi opozoril, da »obstaja možnost negativne spirale, ki bi, če bi se združili napačni deli, prerasla v svetovni spor«. Kakšne bi bile posledice takšne vojne, po njegovih besedah lahko le ugibamo: »Mislim, da še nismo sposobni predvideti ali izračunati posledic tega, kar se dogaja. Na tisoče mrtvih, uničena mesta, na milijone razseljenih ljudi, uničena narava, nevarnost lakote zaradi pomanjkanja žita v številnih delih sveta, energetska kriza. Kako je mogoče, da se ne zavedamo, da je edini možni odgovor, edina prava pot, edina prava perspektiva ustaviti orožje ter spodbujati pravičen in trajen mir?«

Ukrajinski veleposlanik pri Svetem sedežu Andrij Juraš na avdienci pri papežu. FOTO: Vatican Media

Možnost za obisk papeža Frančiška v Ukrajini obstaja

Glede morebitnega potovanja papeža Frančiška v Ukrajino ali Rusijo je vatikanski državni tajnik poudaril, da je papeževa največja želja »in zato njegova prednostna naloga«, da bi s svojimi potovanji dosegel »konkretne koristi«. Zato želi potovati v Kijev, da bi ljudem, ki jih je prizadela vojna, prinesel tolažbo in upanje. Prav tako je izjavil, da je pripravljen potovati v Moskvo, »če bodo razmere resnično ugodne za spodbujanje miru«. In še komentar k ekumenskem dialogu med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo, ki opravičuje rusko vojno proti Ukrajini: gre za »težak dialog, ki napreduje po majhnih korakih ter doživlja vzpone in padce«, vendar, kot pojasnjuje Parolin, »ni bil nikoli prekinjen«.

Ali je papež proruski, ker poziva k miru? ...  Papež je prorusko usmerjen, ker nas vabi k razmisleku o tem, kaj je pripeljalo do teh zaskrbljujočih dogodkov.

Srečanje med papežem Frančiškom in ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom v Jeruzalemu, načrtovano za pomlad, je bilo preloženo, ker »ne bi bilo pravilno razumljeno in ker bi nanj preveč vplivala teža trenutne vojne«. Kardinal Parolin je izjemno nezadovoljen, ker mnogi napadajo papeža Frančiška zaradi njegovih dejanj in ga celo označujejo za proruskega. »Ali je papež proruski, ker poziva k miru? Ali je papež prorusko usmerjen, ker obsoja oboroževalno tekmo in porabo velikih vsot denarja za nakup novega in vedno močnejšega orožja, namesto da bi razpoložljiva sredstva uporabili za boj proti lakoti in žeji v svetu, za zdravje, blaginjo, izobraževanje, okoljske spremembe? Papež je prorusko usmerjen, ker nas vabi k razmisleku o tem, kaj je pripeljalo do teh zaskrbljujočih dogodkov.«

To so »nevarni dogodki, ki nas opozarjajo, da je sožitje, ki temelji na vojaških zavezništvih in gospodarskih interesih, zelo krhko sožitje«. Papež Frančišek je »od prvega trenutka nedvoumno obsodil rusko agresijo na Ukrajino in nikoli ni enačil napadalca in napadenega«.

Ozadje

V začetku letošnjega julija je Frančišek dejal, da bi rad najprej obiskal Moskvo in nato Kijev, kar je v Ukrajini povzročilo precejšnje razburjenje. Katoliški nadškof v Lvovu Mieczysław Mokrzycki je poudaril, da je treba najprej obiskati trpečega in šele nato napadalca. Papež in drugi visoki vatikanski dostojanstveniki vedno znova izražajo željo, da bi lahko obiskali Kijev in Moskvo.

Napredek je bil dosežen, vendar niso bile premagane vse ovire in težave, zato je pred nami še dolga pot.

Sporazum s Kitajsko

Pomemben del pogovora je posvečen sporazumu med Svetim sedežem in Kitajsko o imenovanju škofov. Dialog med obema stranema se je začel na pobudo papeža Janeza Pavla II., nadaljeval pod Benediktom XVI. in Frančiškom ter se končal s podpisom začasnega sporazuma leta 2018. Ker gre za začasni sporazum, sta se obe strani odločili, da ga ne bosta objavili, ampak bosta počakali, da se njegovo delovanje »preveri na terenu in sprejme odločitev«, je pojasnil kardinal Parolin: »Glede ocene rezultatov sporazuma lahko rečem, da je bil dosežen napredek, vendar niso bile premagane vse ovire in težave, zato je pred nami še dolga pot za njegovo dobro izvajanje in tudi za njegovo izpopolnitev z iskrenim dialogom.«