Glavni namen srečanja je, poroča Radio Vatikan, vnovičen premislek o odnosu med službenim duhovništvom in temeljnim duhovništvom vsakega krščenega. Osnovni cilj dogodka je »širše in bolj poglobljeno odgovoriti na aktualne probleme duhovniškega življenja«, kar pomeni, da se bo več kot 500 udeležencev simpozija »Za temeljno teologijo duhovništva« v dvorani Pavla VI. soočilo z vsemi vidiki, povezanimi s to tematiko, začenši s koreninami in nauki koncila, da bi prišli do analize deformacij duhovništva, kot je zloraba oblasti, in zapletenih vprašanj, kot je recimo celibat, kar je nedavno znova postalo aktualno. Kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, ki skupaj s Centrom za raziskave in antropologijo poklicev prireja omenjeni simpozij, je v pogovoru za vatikanske medije predstavil cilje, ideje in novosti. Pobudo je z veseljem podprl tudi papež Frančišek.

Eminenca, zakaj je treba organizirati simpozij o duhovništvu? 

Že nekaj let, mislim na Sinodo o Amazoniji ali na različne narodne sinode, se dotikamo tega vprašanja in zlasti vprašanja celibata. Znanstvenemu odboru za organizacijo simpozija se je zdelo potrebno poglobiti tematiko, predvsem kar zadeva krstno duhovništvo. Ko v katoliški kulturi govorimo o duhovništvu, mislimo na duhovnike, posvečene služabnike, medtem ko je koncil postavil ravnovesje med temeljnim duhovništvom vseh krščenih in službenim duhovništvom.

 Koncil je postavil ravnovesje med temeljnim duhovništvom vseh krščenih in službenim duhovništvom.

Vendar to še vedno ni povsem prišlo v pastoralno prakso in v zavest o poslanstvu Cerkve, ki vključuje tudi vse krščene. Prvenstveni interes srečanja je torej poglobiti to vez, da bi bolje razmišljali o občestvu poklicev v Cerkvi, pa tudi na dopolnjevanje življenjskih stanov.

Kdo bo sodeloval na različnih zasedanjih?

Doslej smo prejeli okoli 500 prijav škofov, duhovnikov, laikov in redovnikov: zelo pestra udeležba in predvsem odprta za vse.

V temah, napovedanih v programu, izstopa celibat, o katerem je bilo v zadnjem času veliko razprav. Na predstavitvi v vatikanskem tiskovnem uradu lani ste skupaj z drugimi govorci jasno povedali, da to ne bo simpozij o celibatu, ampak da bodo udeleženci ovrednotili »nove poti«. Kako in s kakšnih zornih kotov boste torej obravnavali to vprašanje?

Razsežnost celibata bo predmet posebnih študij, ki jih bodo obravnavali različni avtorji. Ne morem napovedati, kaj bodo povedali, lahko pa rečem, da bomo temo zanesljivo obravnavali in to ne samo kot odgovor na aktualne izzive. Izzivov je veliko: pomislimo na zlorabe, zaradi katerih je celibat postavljen pod vprašaj. Na nek način je na to treba odgovoriti ali pojasniti, vendar bi šlo za študijo, ki bi presegala namen simpozija.

Simpozij želi premisliti občestvo poklicev in povrniti tudi nekaj navdušenja za vero in poslanstvo Cerkve.

Ob drugih priložnostih sem že povedal, da bo za preučitev vzrokov zlorab, ki so zelo sramotne za Cerkev, potrebna tudi teološka in zgodovinska študija, ki doslej še ni opravljena. Dosedanje študije v različnih državah, kot so Nemčija, Francija in Avstralija, so bolj na sociološki in kulturni ravni, ne obravnavajo pa poglobljeno teološkega vidika. To je še treba narediti, morda kot poglobitev za naslednje srečanje. Trenutno pa to, ponavljam, presega cilj tega simpozija, ki želi premisliti občestvo poklicev in povrniti tudi nekaj navdušenja za vero in poslanstvo Cerkve.

Vloga žensk bodisi kot tema bodisi kot navzočnost med govorci: kakšen in koliko prostora bo imela v teh treh dneh?

Več žensk bo spregovorilo ravno o vprašanju žensk in duhovništva. Med drugim pripravljamo okroglo mizo, ki jo bodo vodile tri izvedenke: te bodo zavzele stališče do vprašanja med žensko in duhovništvom.

Simpozij bo na nek način osvetljevala sinodalna pot, ki jo je začel papež?

Na vsak način. Raziskavo opravljamo prav v kontekstu poslušanja Božjega ljudstva za sinodalno Cerkev. V Cerkvi je potreben čas, da smernice nekega koncila resnično dosežejo misijonarsko zaupanje, ki ga delijo vsi verniki. Pred nami je še veliko poti, da bodo krščeni razumeli, kako njihov krst ni samo potni list za nebesa, ampak tudi odgovornost, da ostalemu človeštvu spregovorijo o zakladu, ki ga nosijo v svojih srcih po veri v Kristusa.