Kot smo poročali, se škofje danes najprej zberejo v prostorih nadškofije, seja pa se bo zaključila z molitvijo večernic v nadškofovi kapeli ob 17. uri in 30 minut. Uro pozneje bodo v ljubljanski stolnici, skupaj s škofi iz drugih škofovskih konferenc, obhajali sveto mašo. Gost jutrišnje plenarne seje bo poleg škofov iz sosednjih škofovskih konferenc tudi kardinal Czerny.

Kanadskega kardinala čeških korenin smo na naših spletnih straneh že predstavljali, tokrat pa izpostavljamo del njegove življenjske zgodbe, ki jo je duhovnikova družina izkusila med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Michael Czerny jo je ob kardinalskem imenovanju predstavil v pogovoru za vatikanske medije: spregovoril je o dramatičnih izkušnjah svoje družine na (takrat) Češkoslovaškem, njihovem judovskem ozadju, njihovi veri, internaciji svoje matere v nacistično koncentracijsko taborišče, vojni in begu v Kanado.

Med dragocenimi spomini kardinala Czernyja je tudi slika na steklu z motivom »Bega v Egipt«, ki jo je naslikala njegova babica: to podobo je kardinal dal natisniti na spominske podobice, ki jih je delil na dan, ko je prejel znamenja kardinalske časti.

Med njegovimi spomini je tudi dragocena babičina slika na steklu z motivom »Bega v Egipt« – to podobo je kardinal dal natisniti na spominske podobice, ki jih je delil na dan, ko je prejel znamenja kardinalske časti.

Boleči spomini na izkušnjo vojne

Kardinal Czerny se spominja, kako so njegovi starši redko govorili o vojnih izkušnjah svoje družine, in to iz več razlogov: spomini so bili zanje izjemno boleči, želeli so se izogniti napačnim razlagam svoje družinske zgodovine, in oba, tako oče kot mati, sta se raje osredinila na novo življenje v Kanadi. Kljub temu so sinu Michaelu zaupali nekaj zanimivih podrobnosti o državi njegovega rojstva, takratni Češkoslovaški, pred selitvijo v Kanado leta 1948, in o babici, ki je naslikala »Beg v Egipt«.

Starši kardinala Czernyja so živeli na Moravskem. Mati, Winifred Hayek Czerny, je med drugo svetovno vojno izkusila zapor in koncentracijsko taborišče, skupno dvajset mesecev. Delati je morala tudi kot pomoč na kmetiji. Rojena in vzgojena je bila v katoliški družini, toda njeni stari starši so bili rojeni kot judje, zato so nacistične oblasti, ki so od marca 1939 vladale t. i. Češko-moravskemu protektoratu, Winifred Hayek označile za judinjo.

Kardinalov oče Egon Czerny je bil katoličan. Ker ni imel judovskih korenin, mu je bilo s koncentracijskim taboriščem prizanešeno; zadnjih osem mesecev vojne je preživel v taborišču za prisilno delo, ker se ni želel ločiti od svoje neveste Winifred, ki je bila takrat internirana v Terezínu.

Mati kardinala Czernyja je spomine na pošastno zlo, ki ga je preživela med drugo svetovno vojno, preganjala s svojo umetnostjo.

Katoličanka judovskih korenin

Mati je bila v zaporu in v koncentracijskem taborišču, ker nacističnim oblastem na njihovo zahtevo ni izročila vseh dragocenosti, obdržala je nekaj družinskega nakita. Obsodili so jo, češ da je okradla državo, in v ženskem zaporu v Leipzigu je morala odslužiti enoletno kazen.

Čeprav je Winifred preživela koncentracijsko taborišče, o sebi ni razmišljala kot o žrtvi holokavsta, saj se ni nikoli istovetila z judovsko skupnostjo, temveč se je vedno imela za katoličanko. Po kardinalovih besedah je bilo njeno stališče, da je imela preprosto srečo in je preživela morilsko norost režima, ki ni imel legitimnih razlogov za preganjanje in usmrtitev kogar koli zgolj zaradi njegovega porekla.

Czernyjeva je spomine na pošastno zlo, ki ga je preživela, preganjala s svojo umetnostjo. Po kardinalovih besedah je iz gline klesala podobe ljudi, ki bodo trajale dlje, kot traja običajno človeško življenje, »ker so bile, ironično, žgane v peči«. Družina Czernyjevih je muzeju v Terezínu podarila tri njene portretne skulpture, vključno s podobo sina duhovnika.

Anna Löw Hayek: Beg v Egipt. FOTO: Vatican Media

Smrt v koncentracijskem taborišču

Michael Czerny je na spominske podobice ob kardinalskem imenovanju natisnil podobo svoje babice Anne Hayek z naslovom »Beg v Egipt«. Kot je pojasnil v pogovoru, je bila Anna Löw Hayek poleg žene in matere treh otrok tudi nadarjena športnica in amaterska umetnica. Njen ohranjeni umetniški opus vsebuje prek dvajset akvarelov in skic s svinčnikom ter sliko na steklu v ljudskem slogu, ki prikazuje svetopisemski prizor »Beg v Egipt«.

Anna se je rodila leta 1893. Oba z možem Hansom sta bila od rojstva katoličana, vendar sta bila zaradi svojih judovskih prednikov razvrščena kot juda. Z možem in sinovoma Karlom Robertom in Georgom je bila leta 1942 ali 1943 prepeljana v koncentracijsko taborišče Terezín. Umrla je v Auschwitzu nekaj tednov po koncu vojne; drugi trije so umrli še pred njo.

Czernyjevi so bili v Kanadi deležni nesebične pomoči: družina prijateljev jih je sprejela, jim pomagala pri spoznavanju novega okolja in jezika, z njihovo pomočjo so uspeli zaslužiti za preživetje in skleniti nova prijateljstva.

Nesebična pomoč prijateljev

Michael Czerny se je rodil v Brnu julija 1946, njegov brat Robert pa maja 1948. Istega leta se je družina odločila, da bodo zapustili domovino. Prvi od mnogih izzivov je bil, kot je pojasnil kardinal, kako priti iz države, poleg tega pa so morali najti kraj, kamor bi šli. Starši so izvedeli, da bi jih Kanada sprejela, če bi tam našli nekoga, ki bi jih sponzoriral. Našli so sorodnika, ki pa si je premislil, zatem je neki poslovnež kardinalovemu očetu ponudil službo v svojem podjetju, pa je tudi to padlo v vodo, ker je tovarna zgorela.

Družina Czernyjevih je bila v vedno večji nevarnosti in naposled so pokrovitelja našli v sošolcu staršev iz srednješolskih let: sam se je v Kanado priselil le nekaj let prej s svojo ženo in mladim sinom. Tveganje pokroviteljstva je vključevalo pogoj, da je treba priseljeno družino leto dni vzdrževati, če oče ali mati ne najdeta dela. Kljub temu so bili Czernyjevi deležni pomoči: družina prijateljev jih je sprejela, jim pomagala pri spoznavanju novega okolja in jezika, z njihovo pomočjo so uspeli zaslužiti za preživetje in skleniti nova prijateljstva. Kot je poudaril kardinal, pa še vedno živijo v jezikih in kulturah, ki so jih prinesli iz svoje domovine.

V Kanadi so Czernyjevi dve leti živeli v francosko govoreči soseski, nato so se preselili v Montreal in končno leta 1953 v angleško govoreče predmestje Pointe Claire. Mladi Michael se je tako ob češčini naučil še francoščine in nato angleščine, ki je zdaj njegov »prvi« jezik.