Po mnenju predsednika škofovske komisije pri Evropski zvezi ComECE, kardinala Reinharda Marxa, lahko katoliški socialni nauk znatno prispeva k premagovanju krize v Evropi. Pripomore lahko pri reševanju gospodarskih, političnih in socialnih problemov, je na rednem jesenskem zasedanju evropske škofovske komisije minuli teden v Bruslju pojasnil münchenski nadškof.

V okviru zasedanja so škofje pripravili tudi razpravo na temo 'Nobelova nagrada za mir – budnica za vse državljane? Aktualni izzivi Evropske zveze in prispevek kristjanov'. Kardinal Marx je ob tem poudaril, da je dolžnost Cerkve v luči krize povezovati ljudi različnih narodnosti. Pripraviti je potrebno nov osnutek za gospodarstvo, ki bo onkraj trenutnega kapitalističnega razmišljanja, ne da bi pri tem uničili tisto, kar je pri kapitalizmu pozitivnega, je prepričan nemški kardinal. Številne krščanske predstave so namreč sprejemljive tudi za ljudi, ki niso kristjani.

Evropska ministrica bavarske deželne vlade, Emilia Müller, je pojasnila, da je Evropa več kot zgolj oblika gospodarstva. Evropska zveza si prizadeva za sodelovanje v miru in svobodi. Krščanska vera z vrednotami, kot so solidarnost, svoboda in zaščita stvarstva, ponuja trden temelj, ki bi ga lahko vključili tudi v novo usmeritev Evrope.

Nekdanja poslanka belgijske skupščine, Clotilde Nyssens-Traversa, je poudarila, da 'bi moralo biti Evrope vedno več, ne pa vedno manj'. Mladi bodo v Evropo verjeli le v tem primeru, če bodo imeli zagotovljena delovna mesta. Cerkev bi lahko spodbujala evropsko misel, tudi če ne more neposredno prispevati k rešitvi gospodarskih problemov. Žal se evropski državljani bolj malo zanimajo za politiko, za kar je po eni strani odgovorno vse večje stremljenje k individualizmu, po drugi strani pa tudi tehnokratski jezik Evropske zveze.

Direktor gospodarsko-etične ženevske ustanove 'Observatoire de la finance', Paul Dembinski, je izrazil zahtevo, da bi 'na mizo položili vse prekomerne zadolžitve držav po svetu'. Poravnava dolgov je vprašanje metodike. Le na ta način lahko namreč uresničimo zamisel o solidarnosti.

V svojem uvodnem nagovoru na jesenskem zasedanju je kardinal Marx izpostavil tudi potrebo po prilagoditvi na novi življenjski slog. Evropska kriza ni zgolj gospodarske in socialne, pač pa tudi moralne narave. Če je naš cilj le materialno blagostanje, je to občutno premalo. Namesto da se osredotočamo na kratkoročno pridobivanje dobrin, bi morali okrepiti predvsem dolgoročna vlaganja v izobraževanje in znanstvene raziskave. Upravičenost naših storitev in solidarnost morata biti 'v dobrem ravnotežju', je prepričan kardinal Marx.

Po besedah predsednika evropske komisije bi se morali v moralnem pogledu evropski državljani bolj zanašati na 'uspeh skupne prihodnosti'. V Evropi primanjkuje moči, da bi 'vedno izpolnili dano obljubo'. To nam dokazuje visoko število razvezanih zakonov v Evropski zvezi ter neuspeli politični dogovori in pogodbe. Poleg tega kardinal Marx spodbuja 'k večjemu zanimanju za drugačnost'. Pripravljenost spoznavanje tujih kultur je za Evropsko zvezo 'nujno potrebni življenjski napoj'. Zato lahko narodnostni predsodki, ki se v tej krizi ponovno pojavljajo, predstavljajo izjemno nevarnost.

Predsednik evropske škofovske komisije zato spodbuja, naj si za uspešno Evropo kot zgled vzamemo drugi vatikanski cerkveni zbor. Vsi odgovorni za prihodnost Evrope naj si kot pred petdesetimi leti koncilski očetje prizadevajo za vsem dobro razumljiv jezik, tako da se evropski državljani ne bodo počutili izključene. Evropa mora postati 'gostoljubna celina', ki bo 'svobodna in odprta za ves svet'.

Katoliška Cerkev pa želi prispevati pri izgradnji 'dosledne podobe evropskega pogleda', je še pojasnil kardinal Marx. Človekoljubno delo bi lahko še bolj 'poevropili'. »Evrope si brez prispevkov krščanstva ne moremo predstavljati«, je poudaril kardinal. Delovna skupina teologov in politikov s krščanskimi temelji naj bi do naslednjih parlamentarnih volitev pripravila dokument z vpogledom v evropske krščanske vire. Poleg tega pa nemški kardinal predlaga še redno 'molitev za Evropo'.

Škofovsko komisijo pri Evropski zvezi sestavljajo predstavniki vseh 27 držav članic Evropske zveze.

Foto: Wikipedia