Evrsko območje lahko po mnenju kardinala Reinharda Marxa skupno valuto ohrani le v primeru, če se bo sedemnajst držav v finančni in socialni politiki še tesneje povezalo. Poleg tega je potrebno še enkrat pojasniti, 'kaj pravzaprav z Evropo želimo doseči', je münchenski nadškof dejal minuli teden ob zaključku redne skupščine Papeškega sveta za pravičnost in mir v Vatikanu.

Evrska kriza ni nastala zgolj iz gospodarskih razlogov, pač pa je bilo ob vpeljevanju skupne valute storjenih precej političnih napak. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je Evropa sledila pospešenemu kapitalizmu, je spomnil predsednik škofovske komisije držav članic Evropske zveze (ComECE).

Kljub temu je velika ideja o Evropi nekaj, kar velja ohraniti. »Menim, da z njo ni konec, saj upam, da Evropa premore tudi moč, da se iz storjenih napak česa nauči«, je pojasnil münchenski nadškof. Tovrstni učljivosti pa se morajo odpreti predvsem odgovorni v vrhu Evropske zveze. Kajti skupna valuta, evro, bi prav tako lahko privedla do razkola, kar bi imelo težke posledice.

Kardinal Marx je v sklepnem nagovoru izrazil svoje nasprotovanje ideji o globalni oblasti, ki bi skrbela za človeški blagor. »Zamisli o tej veliki organizaciji moramo postaviti na stranski tir. To v ljudeh zbuja strah, kot lahko vidimo po Evropi, velja pa seveda še posebej na globalni ravni.«

Papež Benedikt XVI. je ob začetku zasedanja udeležence opozoril na koncept svetovne avtoritete, ki jo je predlagal že papež Janez XXIII. (1958-1963), Benedikt XVI. pa jo zagovarja v svoji socialni okrožnici 'Ljubezen v resnici' iz leta 2009. Izhajajoč iz človeškega blagostanja bi morale vlade razmisliti, kako lahko takšno avtoriteto prenesemo v konkretne predpise. Papeški svet pa je leta 2011 predstavil svoj predlog za reformo nekakšne 'Centralne svetovne banke'.

Kardinal Marx je poudaril, da so tako omenjenji Papeški svet kot tudi okrožnice od leta 1960 dalje 'zadele pravo točko'. Vendarle pa ni Cerkev tista, ki bi lahko predstavila svoj 'mojstrski načrt' za takšno avtoriteto. Izhajati moramo iz danega položaja. Obstaja že veliko mednarodnih pravil in dogovorov. »Morda pa imamo napačne predpise na mestih, kjer so nepotrebna, primanjkuje pa nam predpisov tam, kjer bi bilo to potrebno.« To nam jasno kaže tudi trenutna finančna kriza.

Po mnenju kardinala Marxa nam primanjkuje tudi institucionalnih povezav med že obstoječimi mednarodnimi organizacijami, denimo med Združenimi narodi in Svetovno trgovinsko organizacijo. Za posamezne probleme bi morali ti dve ustanovi skupaj poiskati zanesljive predpise. K temu bi lahko svoje prispevala tudi Cerkev, kot so pokazale razprave glede avtoritet pri skupinah držav G-8 in G-20 ali pa pri Mednarodnem kazenskem sodišču.

Benedikt XVI. je v svojem odmevnem nagovoru ob začetku skupščine kritično ocenil tudi 'neobrzdani finančni kapitalizem'. Ta se vmešava v politiko in uničuje dejansko gospodarstvo. V gospodarsko napetih obdobjih bi moral imeti dostop slehernega človeka do dela absolutno prednost, je poudaril sveti oče. Po krščanskem razumevanju je delo 'temeljna dobrina za človeka – z ozirom na njegov osebnostni razvoj, njegovo socializacijo, za ustvarjanje družine in za njegov prispevek k splošnemu blagru in miru'. V resnici pa človeka danes pogosto postavljajo v funkcijo ‘človeškega kapitala’, kot vir ali pa del produkcijskega ali finančnega podjetja.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2BC86E4F0388F9F6C1257ACB00302815?OpenDocument

Foto: splet