Kdor tovrstno grozljivo vojno upravičuje celo z verskimi izgovori, »mora takšno vedenje pretresti vsako ekumensko srce«, je kardinal Koch izjavil v pogovoru za švicarske medije. Odnosi med Vatikanom in Rusko pravoslavno cerkvijo ob patriarhovih izjavah »dobijo povsem nov značaj«, tako kardinal, ki je v Vatikanu kot predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani pristojen za ekumenske odnose.

Papež Frančišek patriarha Kirila poziva, naj ne postane »Putinov ministrant«.

Patriarh Kiril velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. V preteklih tednih je patriarh agresivno vojno nad Ukrajino med drugim opisal kot »metafizični boj« dobrega proti zlu z Zahoda. Tudi med video pogovorom s papežem Frančiškom sredi letošnjega marca je moskovski patriarh zagovarjal svoje stališče. Frančišek ga je pozneje v enem od pogovorov za medije izzval, naj ne postane »Putinov ministrant«.

Papeževo odpoved predvidenega srečanja obeh cerkvenih voditeljev sredi letošnjega junija je kardinal Koch označil za dosledno. Vesel je, tako kardinal, da srečanja ne bo, »kajti gotovo bi bilo v veliki meri razumljeno narobe«. Kljub temu bi bilo treba dialog z Rusko pravoslavno cerkvijo nadaljevati. V ta namen želi Frančišek »pustiti odprta vsa vrata«, da bi lahko pripomogel k mirni rešitvi ukrajinske krize.

Patriarh Kiril kritiko iz tujine označil za »nesmisel«

Patriarh Kiril I. pa kritiko svojega odnosa do ruskega napada na Ukrajino odločno zavrača: »Moje besede niso vojaški govor patriarha, kot jih želijo označiti naši nasprotniki. Vse to je nesmisel,« je minuli konec tedna po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal med bogoslužjem za ruske vojake v Moskvi. Cerkveni voditelj je spomnil, da so njegovi sorodniki v drugi svetovni vojni izgubili življenje, ko je nemška vojska napadla Leningrad.

Kiril I. vztraja, da Rusija ne vodi napadalne vojne proti Ukrajini.

Kiril I. je znova poudaril, da Rusija ne vodi napadalne vojne in da ne želi škoditi nobeni državi, jo zasesti ali oropati. Vojake, navzoče pri bogoslužju, je opozoril, da sta svoboda in neodvisnost Rusije odvisni od tega, kako bodo branili svojo domovino. Pripravljeni morajo biti, da svojo »dušo« darujejo za prijatelje, kakršna je tudi Božja zapoved.

Rusija potrebuje »resnično svobodo« in neodvisnost od državnih velesil, ki so do Rusije nastrojene sovražno. »Vsi moramo združiti svoje duhovne in gmotne moči, da si nihče ne bi drznil napasti svetih meja naše domovine,« je v nagovoru med bogoslužjem izjavil Kiril I.

Izvedenec za vzhodne Cerkve: pogovor s Kirilom trenutno nima smisla

Nemški teolog in izvedenec za vzhodne Cerkve Thomas Bremer pa trenutno ocenjuje, da bili pogovori z moskovskim patriarhom Kirilom I. zaenkrat povsem brez smisla. »Kdor se tako nedvoumno postavi na stran napadalca, se z njim nima smisla pogovarjati na cerkveni ravni,« je poudaril profesor Bremer, ki na univerzi v Münstru predava o vzhodnih Cerkvah, ter pripomnil: »O čem pa naj bi se Frančišek ta trenutek pogovarjal s Kirilom – o ekumenskih vprašanjih?«

Kritika iz Ukrajine je v Rusiji povsem utišana.

Kirilova stališča po mnenju nemškega profesorja bremenijo tudi odnos med Rusko pravoslavno in Katoliško cerkvijo: »Če bi Kiril prisluhnil kritiki Ukrajinske pravoslavne cerkve moskovskega patriarhata in pojasnil, da je razmere v Ukrajini napačno ocenil, bi to izgledalo povsem drugače. Toda kritika iz Ukrajine je v Rusiji povsem utišana.«

Nemški teolog prav tako ne verjame v pobude Ruske pravoslavne cerkve z zahtevo, naj se Kiril umakne s položaja patriarha. Res je, da obstaja manjša skupina pravoslavnih duhovnikov v Rusiji in večja skupina v Ukrajini, ki si tega želijo, vendar se doslej še noben pravoslavni škof ni zoperstavil patriarhu Kirilu: »S te strani torej ni kaj dosti pričakovati.«