Papež Benedikt XVI. se je moral po mnenju nemškega kardinala Walterja Kasperja v času svojega pontifikata soočati s precej zahtevnejšimi izzivi kot njegov predhodnik Janez Pavel II. Težave so se pojavljale predvsem zaradi vse močnejše sekularizacije in spreminjajočega se položaja v svetu po koncu hladne vojne, je kardinal Kasper pojasnil v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress v Rimu.

Ravno v Zahodni Evropi vlada cerkveno-kritično ozračje, obenem pa je položaj v svetu vse bolj nepregleden in zapleten. »Svet, razdeljen na dvoje, je sicer predstavljal nevarnost, ampak je bil vsaj preglednejši. Danes se je v tej enoznačnosti in jasnosti precej težje izražati, kot je bilo to denimo mogoče v času Janeza Pavla II., ki je lahko ogromno prispeval k velikim svetovnim političnim preobratom«, je prepričan kardinal.

Seveda je Benedikt XVI. tudi povsem drugačna osebnost kot njegov predhodnik, je nadaljeval Kasper. Za razliko od prejšnjega papeža je Benedikt XVI. tih in ponotranjen človek, ki se z zapletenimi položaji ne sooča na enak način kot Janez Pavel II. Gotovo pa ga bodo številni, ki so danes do njega kritični, kmalu močno pogrešali. »Menim, da papeža podobnega duševnega in duhovnega formata kot je Benedikt XVI. v bližnji prihodnosti ne moremo prav kmalu pričakovati«.

Papež, ki se poslavlja s svojega položaja, je najprej želel poglobiti in utrditi vero, saj je to predpogoj za uveljavljanje kakršnih koli reform. »S tem je ogromno prispeval k utrditvi Cerkve v veri in k poglobitvi vere. Cerkev pa je vodil na zelo mil, človeški način, tudi v težkih položajih«, je poudaril kardinal Kasper, ki bo 5. marca dopolnil osemdeset let in bo tako na konklavu sodeloval kot najstarejši volivec.

Prihodnji papež se bo moral po mnenju nemškega kardinala lotiti temeljitih reform v kuriji. »Vse namreč ne teče tako, kot bi v današnjem položaju moralo. Kot najpomembnejšo nalogo naslednika Benedikta XVI. vidim preureditev kurije in vzpostavitev večjega reda«, je dejal kardinal Kasper. Ravno v zadnjih mesecih pontifikata Benedikta XVI. je postalo 'kar preveč očitno', da je vodstvo katoliške Cerkve hudo potrebno reforme. »Pojavljale so se napetosti in Benedikt bi morda potreboval več pomoči svojih sodelavcev.«

Obenem pa novi papež ne bo smel biti zgolj birokrat, je še pojasnil Kasper, ampak bo moral biti 'v prvi vrsti pastir, ki se bo dotaknil človeških src in bo govoril njihov jezik'. Kot novega cerkvenega poglavarja si Kasper želi predvsem karizmatičnega oznanjevalca krščanskega sporočila – »izžareval naj bi veselje in svobodo krščanskega človeka«.

Poleg tega pa bo moral naslednik na Petrovem sedežu upoštevati tudi radikalno spreminjajoči se položaj v svetu. »Evropa ni več središče«, poudarja kardinal. Zato bo novi papež potreboval odprtost za nove položaje, Cerkev pa večjo raznolikost. Kardinal zaključuje: »Vsega ni moč rešiti na centralističen način.«

Foto: splet