Spremembe in nove smernice glede odnosa med katoličani in judi, ki jih je prinesel drugi vatikanski cerkveni zbor, so po mnenju kardinala Walterja Kasperja nepreklicne. Koncil je izpostavil judovske korenine krščanstva, poudaril njihovo judovsko dediščino in obenem obsodil sleherni antisemitizem, je zapisal dolgoletni vatikanski minister za ekumenizem v svojem prispevku za vatikanski časnik 'L'Osservatore Romano' pred včerajšnjim cerkvenim 'dnevom judovstva'.

Obe strani druga drugo nujno potrebujeta, je prepričan švicarski kardinal: brez judovstva se bo Cerkev znašla v nevarnosti, da izgubi svoje zgodovinske korenine. Obratno pa judovstvu grozi, da brez dialoga s Cerkvijo postane preveč partikularistično in izolirano.

Pravi zagovornik ekumenizma povezovanja z judovstvom ne sme dati vnemar, meni kardinal Kasper. Odnose med judovstvom in krščanstvom primerja z vejo in njenimi koreninami. Brez judovskih korenin bi se krščanska veja posušila in nazadnje odmrla. Cerkev mora svojo moč črpati iz judovskih korenin.

Posledično je zaradi več stoletij dolge ločitve od teh korenin Cerkev že malce oslabljena. Ta oslabelost se je denimo pokazala v premajhnem uporu proti preganjanju judov. Obratno pa tudi korenine brez svežih vej ostajajo zgolj sterilni štor. Z vejami, listi in sadovi korenine ponovno pridobijo vitalnost in svežino.

Sprava in dialog med katoliško Cerkvijo in judovstvom je od koncila dalje po dolgotrajni odtujenosti odstranila številne razlike in nasprotja, je prepričan kardinal Kasper.

Koncilska izjava 'Nostra aetate' o odnosu Cerkve do drugih veroizpovedi ni ostala zgolj mrtva črka na papirju. Odtlej se je dialog razvil na številnih ravneh in v različnih oblikah, je pojasnil švicarski kardinal. Ob tem je še poudaril, da se skupina verujočih ne more imenovati 'katoliška', če ne sprejme koncilskih sklepov o judovstvu in ekumenizmu. Izjava se seveda nanaša na težave s spravo med katoliško Cerkvijo in lefebvrovsko bratovščino sv. Pija.

Foto: splet