Nekdanji kardinal v rimski kuriji Walter Kasper je zadovoljen s pontifikatom papeža Frančiška in je prepričan, da je na področju ekumenizma »teološko mogoče storiti še veliko več od tega, kar že počnemo«. Frančiškovo papeževanje ima v sebi »nekaj preroškega«, je kardinal povedal v včerajšnjem pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress. Frančišek je prvi »po-konstantinski papež«, ker ne prihaja z območja starega rimskega cesarstva, ampak z južne poloble. V Cerkvi predstavlja novo obdobje: Cerkev, »ki je v misijonarskem razcvetu, ubogo Cerkev za uboge«.



To se posebej dobro odraža v njegovi govorici, njegovih gestah ter v slogu vodenja in življenjskem slogu, meni kardinal Kasper. Frančišek si prizadeva za korenito »novo evangeljsko usmeritev«. »Kot vsi preroki in Jezus sam« tudi papež s tem pogosto naleti na odpor in svet ga napačno sodi. Njegove reforme v kuriji in drugih ustanovah niso njegova prednostna naloga, je pojasnil Kasper. To javnost velikokrat napačno razume.

Papeževo vodenje je »pontifikat velikih preroških izgledov«, ki jih Frančišek sam ne bo mogel vseh izpeljati do konca. Kasper, ki je papež poznal že kot nadškofa v Buenos Airesu, pa upa, »da bi njegove spodbude segale daleč onkraj tega pontifikata«. Kot je dejal, je za Frančiškov pontifikat izjemno hvaležen.

Kardinal Kasper je od leta 1999 do leta 2010 vodil Papeški svet za spodbujanje edinosti med kristjani, pred tem pa je bil deset let škof v Rottenburgu in Stuttgartu. 5. marca letos bo obhajal 85. rojstni dan.

Po mnenju nekdanjega vatikanskega »ministra za ekumenizem« pa je v prizadevanjih za edinost med kristjani mogočih še dosti več konkretnih korakov. Po jubileju reformacije leta 2017 je zdaj treba »uresničiti njegove sadove v konkretnih sporazumih in približevanju, ki bodo imeli trdne temelje. Sicer bo vse spet razpadlo«, je v pogovoru za Kathpress dejal kardinal Kasper.

V skladu s Frančiškovim načelom »korak za korakom« bi morale Cerkve zdaj »narediti tiste korake, ki so trenutno mogoči«. Po kardinalovem mnenju bi bilo »teološko mogoče storiti še veliko več od tega, kar trenutno počnemo«. Z evangeličansko-luteransko Cerkvijo si sicer »v evharistiji in cerkvenem nauku nismo povsem edini, smo si pa zelo, zelo blizu«. Na mnogih teoloških delih, tudi v dialogu z vzhodnimi Cerkvami, se na policah nabira prah, namesto da bi Cerkve resnično »pograbile« vse te vzpodbude.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons