Dober teden dni po zaključku obiska papeža Frančiška v Iraku sta verska predstavnika v Združenih državah Amerike na spletnem srečanju spregovorila o pomenu tega zgodovinskega potovanja, predvsem srečanja s šiitskim ajatolo Alijem Al-Sistanijem.

Washingtonski nadškof kardinal Wilton Gregory in imam Sayyid M. B. Kashmiri, predstavnik ajatole Al-Sistanija v ZDA, sta na spletnem srečanju v organizaciji washingtonske nadškofije spregovorila o papeževem tridnevnem »romanju« v Irak, ki ga je moderatorka pogovora označila kot »prvega, toda ne zadnjega, zgolj začetek procesa«.

Papeževo potovanje v Irak

Kardinal Gregory je glede pomena papeževega potovanja v Irak izpostavil Frančiškovo željo, da bi bil blizu iraškim kristjanom in »vsem trpečim«. Obisk v njihovi domovini jim je na otipljiv način prinesel sporočilo, da »trpljenje, ki so ga prestali, ni bilo zaman«, je pojasnil kardinal.

Imam Kashmiri je papežev obisk označil kot »ne le v podporo miru, pač pa tudi izziv terorizmu«. To je vidik, ki je Iračanom prinesel upanje, ne glede na to, da so kot kristjani del maloštevilčne manjšine. Imam je pojasnil tudi pogled ajatole Al-Sistanija, »kako pomembno je ohranjati manjšine v Iraku«, saj vse prispevajo k številu različnih civilizacij, ki so v Iraku navzoče v zadnjih dveh tisočletjih. Zato, je poudaril imam, »si Iračani zaslužijo takšne svete obiske«.


Papež Frančišek in ajatola Al-Sistani FOTO: Vatican Media

Papež in Al-Sistani: zgled

V deželi, kot je Irak, »dolga leta opustošeni zaradi sporov in vojn«, je papež Frančišek po mnenju kardinala Gregoryja nazorno prikazal vrsto dialoga, ki jo spodbuja že dlje časa. »Papež Frančišek je obiskal Al-Sistanija, da bi ustvaril odnos medsebojnega dialoga in spoštovanja,« je dejal kardinal, »zato, da se lahko drugi, ki želijo storiti kaj podobnega, zgledujejo po papežu in Al-Sistaniju, ki sta vzpostavila zdrav dialog«. Dejstvo, »da sta se ta dva verska voditelja, ki imata toliko nerešenih vprašanj, lahko srečala iz oči v oči«, dokazuje, kako je premagovanje strahu pred drugim mogoče in je zagotovo vredno posnemanja, je opozoril kardinal Gregory.

Imam Kashmiri se je oprijel kardinalove misli in srečanje verskih voditeljev označil kot »navdih za vsakogar«. Po njegovih besedah je to srečanje »naložilo precejšnjo odgovornost drugim verskim voditeljem po svetu,« saj je jasen klic k »sodelovanju med učenjaki v različnih delih sveta. Žoga je trenutno na igrišču, da bi z njo pritisnili na različne vlade po svetu, ki lahko poskrbijo za spremembe, potrebne za dosego miru med narodi, ki trpijo«, prizadevajo pa si lahko tudi za popravo vseh krivic, je zatrdil imam.

Kardinal Gregory je obravnavano tematikop povzel z besedami, da sta papež in ajatola »močno dvignila raven naših verskih izročil. Ne smemo izpustiti te priložnosti za spodbujanje bratstva in sodelovanja. To bo obogatilo in izboljšalo versko izkušnjo na obeh straneh.«

Katoliško-muslimanski odnosi v Združenih državah Amerike

Ob koncu pogovora je beseda nanesla še na razmere v Združenih državah Amerike. Imam Kashmiri je dejal, kako imata krščanstvo in islam »nekaj skupnih točk«. Sodelovanje pri teh skupnih točkah, je pojasnil, »bi lahko uporabili kot zgled sodelovanja za pripadnike drugih veroizpovedi«. Kot specifičen zgled v kontekstu ZDA je navedel sodelovanje na področju »spodbujanja družine, verskih in človeških vrednot ter prihodnosti za mlade«.

S tem konkretnim zgledom papeža Frančiška in ajatole Al-Sistanija, »da ljudje iz različnih verskih izročil lahko sodelujejo v dialogu in medsebojnem spoštovanju«, bi po mnenju kardinala Gregoryja lahko pripomoglo tudi katoličanom in muslimanom, da bi tesneje sodelovali na področju človekoljubnosti in dobrih del: »Obe veroizpovedi zelo izpostavljata človekoljubno delo. In na to področje se lahko osredinita naše sodelovanje in dialog.«