Zakaj kardinal Fernández dviga toliko prahu
Zakaj kardinal Fernández dviga toliko prahu
V javnosti je namreč znova zaokrožila njegova knjiga iz leta 1998 z naslovom La Pasión Mística. Espiritualidad y sensualidad (Mistična strast. Duhovnost in čutnost), ki govori »o spolnosti, orgazmih in divjih spolnih fantazijah«. Knjige seveda ni na vatikanskem uradnem seznamu objavljenih del novega prefekta Dikasterija za nauk vere, verjetno iz razumljivih razlogov, zdaj pa so jo znova »odkrili« v Fernandezovi domovini Argentini in na nekem blogu objavili njeno vsebino.
Odziv kardinala Fernandeza
Po medijskem ogorčenju nad delom, izdanim pred četrt stoletja, je kardinal Fernandez za spletni portal Crux pojasnil, da »danes takšne knjige gotovo ne bi napisal«: »Takrat sem bil precej mlajši. Dosti pozneje sem napisal nekaj resnejših, kot sta recimo Zdravilna moč misticizma in Preobrazbena moč misticizma.«
Ni prvič, da se je Fernández znašel pod drobnogledom zaradi spolno nedvoumnih besedil.
Opozoril je, da je knjigo z erotično tematiko kmalu po izidu odpoklical in »nikoli ni dovolil, da bi jo znova natisnili«. Napisal jo je za mlade pare, je pojasnil, »ki so želeli bolje razumeti duhovni pomen svojih odnosov«, vendar je nato spoznal, da bi jo »ljudje lahko napačno razumeli«. Zato po njegovem mnenju ni dobro, da se zdaj širi: »Pravzaprav tega nisem odobril in je v nasprotju z mojo voljo.«
Tokrat sicer ni prvič, da se je Fernández znašel pod drobnogledom zaradi spolno nedvoumnih besedil. Ob lanskem imenovanju na položaj prefekta je za razburjenje poskrbela njegova knjiga iz leta 1995 z naslovom »Ozdravi me s svojimi ustnicami: umetnost poljubljanja«, ki prav tako vsebuje erotično tematiko. Kardinal je tudi tej knjigi stopil v bran, češ da gre za »pastoralno katehezo za najstnike« in »ne za teološko delo«.
Blagoslovi istospolnih parov: kritika škofov z vsega sveta
Kardinal Fernandez že od svojega imenovanja na položaj prefekta precej buri duhove v Katoliški cerkvi. Vatikanski Dikasterij za nauk vere je sredi lanskega decembra pod njegovim vodstvom objavil izjavo z naslovom Fiducia supplicans, ki duhovnikom dovoljuje podeljevanje »spontanega« pastoralnega blagoslova »istospolnim parom« in drugim parom v »neurejenih razmerjih«. Dokument pa ne dopušča podeljevanja bogoslužnih blagoslovov, priznavanja civilnih zvez ali kakršnih koli dejanj, zaradi katerih bi blagoslov spominjal na obred cerkvene poroke.
Izjava Fiducia supplicans je naletela na mešane odzive škofov po vsem svetu.
Izjava je naletela na mešane odzive škofov po vsem svetu, pri čemer so jo najostreje kritizirali afriški škofje. Oglasil se je recimo 78-letni kardinal Robert Sarah, ki dokument odločno zavrača. Upokojeni prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov je ob objavi omenjenega besedila komentiral, kako »moramo na zmedo odgovarjati le z Božjo besedo, da bi ohranili mir in edinost v resnici«. Po njegovih besedah je treba vedno »zavračati prepir z razdiralcem«.
Kardinal Sarah se je po navedbah vatikanskega izvedenca Sandra Magistra zahvalil škofovskim konferencam, »ki so že opravile to delo resnice, predvsem tistim v Kamerunu, Čadu, Nigeriji in drugim, katerih odločitve in odločno nasprotovanje izjavi Fiducia supplicans delim in sprejemam za svoje«.
»Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru«
Ameriški škof Charles Chaput, upokojeni nadškof Filadelfije, pa je na spletnem portalu First Things zapisal, kako je eno od meril za ocenjevanje kakovosti cerkvenih voditeljev »preprosta vrstica iz Svetega pisma: Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru (1 Kor 14,33)«, zato se mu vsako »zmedeno posredovanje krščanske resnice« ne zdi primerno. Razlaga krščanskih resnic po njegovem mnenju zahteva »preudarnost in potrpežljivost, … jasnost in doslednost«. Izjava Fiducia supplicans pa je izraz namerne ali vztrajne dvoumnosti, tako upokojeni ameriški škof, neti nerazumevanje in pušča odprtino za objektivno grešno vedenje ter zato »ne more biti od Boga«.
Ključna vloga papeža je, da Cerkev združuje in ne razdvaja.
Ključna vloga papeža je, piše Chaput, da Cerkev združuje in ne razdvaja, predvsem na področju vere in morale. Podobno je tudi njegova dolžnost, da škofe med seboj povezuje in ne ločuje duhov. Izjava Fiducia supplicans pa je povzročila prav slednje.
Papež obžaluje delitve
Po objavi omenjenega dokumenta in »navodil za uporabo« se je na praznik Gospodovega razglašenja oglasil še papež Frančišek, ki je obžaloval ostre delitve med katoličani z različnimi pogledi in dejal, kako morajo »verniki posnemati svete tri kralje in v središče svojega življenja postaviti Boga, ne pa lastnih predstav o veri«. Cerkev je pogosto razdeljena na skupine na podlagi različnih razlag vere, tako papež, v resnici pa bi se morali osredinjati na občestvo.
Boga ne bomo našli, če bomo lagodno vztrajali v kakšni elegantni verski teoriji ...
Boga ne bomo našli, »če bomo lagodno vztrajali v kakšni elegantni verski teoriji«, ampak le, »če se odpravimo na pot, iščemo znamenja Njegove navzočnosti v vsakdanjem življenju, se srečujemo z našimi brati in sestrami ter se jih dotikamo«.