53-letni redovnik bo na položaju nasledil 90-letnega kardinala Raniera Cantalamesso, ki je 44 let, od 1980., »nagovarjal vest« kar trem papežem. Kardinal Cantalamessa v tem obdobju ni navdihoval le članov rimske kurije, temveč tudi številne vernike onkraj vatikanskih zidov. Po upokojitvi se bo umaknil v samostan.

Raniero Cantalamessa je bil za papeškega pridigarja imenovan leta 1980, v času pontifikata Janeza Pavla II.

Konec nekega obdobja: zapuščina kardinala Cantalamesse

Kot spominjajo pri vatikanskih medijih, smo kardinala poznali po značilnem širokem nasmehu in prisrčnem pozdravu »mir in dobro«. Kapucin je bil desetletja vidno navzoča osebnost v Katoliški cerkvi in duhovna oporna točka za milijone vernikov. Zaradi svojih meditacij, pridig in spisov je postal znan in priljubljen daleč onkraj meja Italije. Leta 1980 je bil pod Janezom Pavlom II. imenovan za pridigarja v papeški hiši, to vlogo pa je opravljal tudi pod Benediktom XVI. in Frančiškom. Leta 2020 mu je papež Frančišek za njegove zasluge podelil kardinalski naziv in obenem privilegij, da lahko ohrani svoj preprosti frančiškanski habit.

Kardinal Cantalamessa je s svojimi pridigami, ki jih je pogosto prenašala italijanska televizija, dosegel ljudi iz različnih okolij in starostnih skupin. S temami, ki so bile vedno aktualne in združene z duhovno globino, je bil iskan mislec tudi na družbenih omrežjih. Svoje življenje bo zdaj posvetil premišljevanju in molitvi v italijanskem mestu Cittaducale, kjer bo opravljal tudi službo kaplana v samostanu sester klaris.

P. Roberto Pasolini. FOTO: Vatican Media

Novi pridigar: p. Roberto Pasolini

P. Roberto Pasolini, naslednik kardinala Cantalamesse, se zdaj ob prevzemu te tradicionalne vloge sooča z velikim izzivom. 53-letni kapucin, rojen 5. novembra 1971, prihaja iz Milana in predava svetopisemsko eksegezo na Teološki fakulteti v severni Italiji. Večne zaobljube je izrekel 7. septembra 2002, mašniško posvečenje pa je prejel 23. septembra 2006. Dolga leta je bil vključen v pastoralno oskrbo, predvsem v ljudskih kuhinjah ter pri spremljanju zapornikov in brezdomcev. Z milansko nadškofijo sodeluje tudi pri usposabljanju učiteljev verske vzgoje. Je avtor več člankov in knjig o svetopisemski duhovnosti, posveča pa se tudi pridiganju na duhovnih odmikih in duhovnih vajah. P. Pasolini je človek dejanj in besede, ki svoje akademsko delo združuje z globoko pastoralno poklicanostjo.

P. Pasolini se zaveda izziva, da prevzeti zapuščino kardinala Cantalamesse predstavlja velik izziv, obenem pa je prepričan, da lahko na svoj način prispeva k temu pomembnemu izročilu.

»Prevzeti zapuščino kardinala Cantalamesse se mi zdi velikanski izziv,« je p. Pasolini dejal v pogovoru za medije. Kljub temu čuti veliko hvaležnost in veselje za ta poklic. Nove naloge se loteva s spoštovanjem do svojega predhodnika in z veliko mero ponižnosti. Zaveda se izziva, obenem pa je prepričan, da lahko na svoj način prispeva k temu pomembnemu izročilu.

P. Pasoliniju sodobni mediji in tehnologija niso tuji. Preden je postal duhovnik, je bil v računalniškem poklicu, še danes pa za širjenje svojih sporočil uporablja podkaste in družbena omrežja. Sodobno komunikacijo vidi kot priložnost za posredovanje vere v sodobnem jeziku in obliki.

Pridige za današnji svet

Z imenovanjem za pridigarja papeške hiše bo p. Pasolini v prihodnje pridigal papežu Frančišku in rimski kuriji. Tudi njegovi nagovori naj bi spremljali vernike v adventnem in postnem času ter jim nudili duhovno vodstvo. Pasolini je tako kot njegov predhodnik poglobljen govornik, ki zna kompleksna teološka in človeška vprašanja predstaviti razumljivo ter vedno vzpostaviti povezavo s sedanjostjo, kot novega papeškega pridigarja opisujejo vatikanski mediji.

P. Pasolini poudarja svobodo, ki jo lahko prinese le vera v Boga. V nekem pogovoru za medije je dejal: »Prava svoboda je v tem, da se osvobodimo krivde, saj je odrešenje po Kristusu obnovilo vez dobrote z Bogom.« Iz njegovih besed je razvidno, da se posveča temeljnim vprašanjem življenja in vere ter je vedno v dialogu z aktualnimi družbenimi izzivi in smernicami.

Novi papeški pridigar bo ob združevanju globoke vere in sodobnih komunikacijskih sredstev nadaljeval dediščino kardinala Cantalamesse, ki jo bo obenem razvijal naprej na svoj lasten in nezamenljiv način.

Nov začetek in moč vere

Imenovanje p. Pasolinija pomeni generacijsko menjavo v enem najstarejših vatikanskih uradov. Za novega pridigarja ni le čast, ampak tudi velika odgovornost, da prevzame urad po več kot štirih desetletjih dela kardinala Cantalamesse. Pasolini se je v prvih besedah zahvalil za podporo vsem, ki so ga spremljali na njegovi duhovni poti, in izrazil zaupanje v moč Božje besede, ki bo zdaj tudi z njegovo pomočjo odmevala v vesoljni Cerkvi. Ob združevanju globoke vere in sodobnih komunikacijskih sredstev bo nadaljeval dediščino kardinala Cantalamesse, ki jo bo obenem razvijal naprej na svoj lasten in nezamenljiv način.

Papeški pridigar tradicionalno pripravi nagovor na veliki petek v baziliki sv. Petra, v adventnem in postnem času pa pridiga tudi papežu in vodilnim iz rimske kurije. V preteklosti so to nalogo izmenično zaupali vodjem štirih tako imenovanih pridigarskih redov: frančiškanom, dominikancem, karmeličanom in redu avguštinskih puščavnikov. Papež Pavel IV. (1555-1559) je papeškim pridigarjem dodelil »stalni položaj«, njegov naslednik Benedikt XIV. pa je leta 1743 odločil, da bodo to službo opravljali le člani kapucinskega reda.