V nagovoru udeležencem mednarodne konference Skupine Sv. Marta (Santa Marta Group) na Papeški akademiji znanosti v Rimu je najprej na splošno obsodil trgovino z ljudmi, ki jo je imenoval »novo obliko človeškega kanibalizma«: lovcem na denar prinaša ogromne zaslužke, razmere pa močno slabšajo vojne, kot sta trenutni v njegovi domovini Mjanmar in v Ukrajini. »Živimo v obdobju moralnih katastrof,« je po navedbah spletnega portala Vatican News opozoril nadškof Ranguna: »V svetu divja moralni holokavst komercializacije človeške krhkosti.«

Dve tretjini žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu je žensk, vsaka peta žrtev je otrok.

»Kriminalne združbe, ki ciljajo na najbolj obrobne in izključene skupnosti na svetu, ugrabijo žrtve iz 127 držav in jih izvozijo kot blago v 137 držav,« je pojasnil kardinal Bo. »Velik delež med njimi predstavljajo ženske in otroci … Vsaka peta žrtev je otrok. Dve tretjini žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu je žensk.« Kardinal je poudaril, da Katoliška cerkev v boju proti trgovini z ljudmi igra vodilno vlogo.

Člani Skupine sv. Marta med srečanjem s papežem Frančiškom. FOTO: Vatican Media

Udeležence mednarodne konference sprejel tudi papež

Z udeleženci mednarodne konference Skupine sveta Marta, ki deluje na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in novodobnih oblik suženjstva ter boja proti njim, se je danes srečal tudi papež Frančišek. Zbrane je povabil, naj si še naprej prizadevajo za ohranjanje dostojanstva, ki ga je Bog podelil vsakemu človeku, ter za varovanje temeljnih človekovih pravic tistih, ki so prepogosto pozabljeni in brez glasu.

Članom skupine se je zahvalil za prizadevanje, »da bi izkoreninili ta kazniva dejanja, ki oskrunijo dostojanstvo in pravice moških, žensk in otrok ter imajo trajne posledice za posamezne žrtve in družbo v splošnem«. S sodelovanjem na mednarodni, nacionalni in območni ravni namreč poskušajo najti učinkovite načine za odpravo te nadloge ter žrtvam zagotoviti potrebno oskrbo, tako na telesni kot na duhovni ravni.

Žal se novodobne oblike suženjstva še naprej širijo, tudi v najbolj razvitih delih sveta.

Žal se novodobne oblike suženjstva še naprej širijo, tudi v najbolj razvitih delih sveta, ugotavlja sveti oče. Izrazil je upanje, da bo boj proti trgovini z ljudmi bolj upošteval tudi vrsto širših stvarnosti, kot so odgovorna uporaba tehnologije in družbenih omrežij ter potreba po prenovljenem etičnem pogledu na politično, gospodarsko in družbeno življenje, v središču katerega ne bo dobiček, ampak osebe.

Opozoril je tudi, da je žrtve trgovine z ljudmi nujno treba podpirati, spremljati in jih znova vključiti v naše skupnosti ter jim pomagati v procesu zdravljenja in vnovičnega pridobivanja samospoštovanja. Ta naloga je res zahtevna, vendar je le na ta način mogoče ohraniti dostojanstvo, ki ga je Bog podelil vsakemu človeku, in obvarovati temeljne človekove pravice tistih, ki so prepogosto pozabljeni in brez glasu.