V Sloveniji živi približno 150.000 ljudi z izgubo sluha, od tega se jih v slovenskem znakovnem jeziku sporazumeva približno 1500. Na voljo imajo dobrih 21.000 kretenj, kar je občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne oblike družbenega življenja, ob današnjem dnevu opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Dokumentarni film, videospot in stand up komedija

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika so v Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije ustvarili dokumentarni film 62.a (naslov dokumentarnega filma je številka člena, vpisana v ustavo) o razvoju slovenskega znakovnega jezika, stand up komedijo Decibel-ga ter posneli videospot Verjemi vase. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer so premieri dokumentarnega filma in stand-up komedije, ki sta bili predvideni minuli petek, prestavili na december.

Slovenija je ena od petih držav EU, ki imajo pravico do nacionalnega znakovnega jezika vpisano v ustavo.

Glasbeni videospot Verjemi vase

Videospot pesmi Verjemi vase slovenskega raperja Ževže priča o avtorjevem pozitivnem pogledu na življenje: »Sebe moraš znati videti, da si lahko drugim za zgled. Preden sebe predstaviš, moraš sebe spoznati.« Matevž Andročec – Ževža je ljubljanski raper, ki se je na glasbeni sceni prvič pojavil leta 2009 s pesmijo "Ne me učit". Svojo avtorsko pesem Verjemi vase je pred leti premierno predstavil v polfinalni oddaji na bitki talentov, priložnost za videospot pa se je pojavila junija letos, ko je sodeloval pri nastajanju dokumentarnega filma 62.a kot tonski mojster.

Sebe moraš znati videti, da si lahko drugim za zgled. (Matevž Andročec – Ževža)

»Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije smo želeli proslaviti znakovni in jezik gluhoslepih v slovenski ustavi tudi tako, da svoje uporabnike spodbudimo, naj verjamejo vase in naj jim ta zgodovinska zmaga omogoči uresničitev vseh potencialov. Tako se je rodilo sodelovanje. Ževža je imel fantastičen komad, mi pa željo, da naredimo dostopno tudi glasbo,« je povedala urednica Spletne TV za gluhe in naglušne ter producentka videospota Verjemi vase Tina Grošelj.

Dokumentarni film 62.a

Avtorja dokumentarnega filma Tina Grošelj in Marko Kumer Murč v njem razgrinjata, kakšna je bila usoda znakovnega jezika od prepovedi njegove uporabe leta 1880 do sprejetja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 in vse do nedavnega vpisa v ustavo junija letos. Prav od tod tudi naslov dokumentarnega filma, saj 62.a člen Ustave RS opredeljuje svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Scenaristka Tina Grošelj in režiser dokumentarnega filma 62.a Marko Kumer Murč. FOTO: Primož Korošec

Film odstira pogled na pretresljive usode gluhih, ki so zaradi prepovedi uporabe znakovnega jezika utrpeli hude in nepopravljive posledice.

Na odru gluhi in slišeči komiki

V stand-up komediji Decibel-ga so prvič pri nas na odru združili moči gluhi in slišeči komiki. V predstavi nastopajo Andrej Težak Tešky, Matej Pušnik, Anton Pevc ter gluhi igralci Sašo Letonja, Jelena Bolšedonova, Valerija Škof in Nejc Drekonja. Na odru se jim bo pridružila tudi tolmačka Karin Brumen. Komedija, ki je namenjena gluhim in slišečim gledalcem, prikazuje predvsem situacije, s katerimi se soočajo gluhi v vsakdanjem življenju. Na ogled bo predvidoma decembra.

Nastopajoči v stand-up komediji. FOTO: Matej Pušnik

Štirje gluhi dijaki ostali brez tolmača

Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič ob letošnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika pravi, da je to priložnost, da opozorijo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. »Letos so namreč štirje gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi. To, kar je za učenca na vozičku dvigalo ali prilagojeno stranišče, je za gluhega otroka tolmač v razredu.«

Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart k temu dodaja: »Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih. Zveza je v vseh letih razvila 21 tisoč kretenj, kar je pomemben dosežek. Vendar je teh kretenj premalo, saj vemo, da s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja, je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi.«