Svoja kandidata v boj pošiljata opozicijska NSi – nekdanjega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zdaj poslanca in podpredsednika stranke Janeza Ciglerja Kralja – in koalicijska Levica – poslanca Miho Kordiša. V NSi se je domala vse poletje špekuliralo o kandidaturi nekdanje predsednice stranke in zdaj evropske poslanke Ljudmile Novak, ko pa je ta nedvoumno zatrdila, da se v boj za predsedniški stolček ne bo podala, so v stranki v kandidaturo prepričali Ciglerja Kralja, ki je po njihovem glas delovnih ljudi, ki v kampanjo prinaša človečnost, upanje, svežino. V Levici pa v Kordišu vidijo potencialnega prvega moža države, ki se bo solidarno postavil za ljudi, predsedniški funkciji pa vrnil vsebinsko težo.

Po rezultatih Ninamedie z začetka tega tedna bi na jesenskih predsedniških volitvah tako v prvem kot v drugem krogu največ glasov dobil dr. Anže Logar. V prvem krogu bi njegovo ime obkrožilo 34,1 % volivk in volivcev, dr. Natašo Pirc Musar bi izbralo 31,4 %.

Skoraj 13.000 podpisov za Anžeta Logarja

Največja opozicijska stranka bo podprla dr. Anžeta Logarja, sicer predsednika sveta stranke, nekdanjega ministra za zunanje zadeve in pred tem kandidata za ljubljanskega župana, zdaj pa poslanca državnega zbora. Ker je Logar v kampanjo vstopil kot neodvisni kandidat, je moral kandidaturo podpreti z vsaj 5000 podpisi volivcev, zbral jih je skoraj 13.000, pri čemer pa mu je pomagala in ga podprla tudi matična SDS, ki mu je s široko razvejano lokalno mrežo olajšala zbiranje podpisov, za kar se ji je nato tudi javno zahvalil. Poudaril je še, da namerava v kampanji »predstavljati stališča, ki jih zastopa sam«.

Svoboda: Brglez namesto Kosove

Edini kandidat s podporo dveh strank – koalicijskih SD in Gibanja Svoboda – je evropski poslanec in nekdanji poslanec SD in predsednik državnega zbora (še pred tem je bil podpredsednik stranke SMC) dr. Milan Brglez, ki pa je pred dnevi odstopil z vseh funkcij v stranki in si tako zagotovil tudi podporo Svobode. Spomnimo, zdajšnji predsednik Borut Pahor je na obeh minulih predsedniških volitvah, leta 2012 in 2017, nastopil neodvisno, čeprav je bil pred tem na čelu SD. Brgleza, ki bo uradno kandidaturo vložil v ponedeljek, so v Gibanju Svoboda podprli, potem ko so ostali brez svoje kandidatke Marte Kos, ki je konec avgusta izstopila iz predsedniške tekme, le malo pozneje pa je odstopila še kot podpredsednica stranke.

Volilna kampanja poteka od 22. septembra do 21. oktobra 2022. Prvi krog predsedniških volitev bo v nedeljo, 23. oktobra, morebitni drugi krog tri tedne pozneje, 13. novembra. Vlaganje kandidatur je možno še do srede, 28. septembra, končni seznam kandidatov bo znan 3. oktobra 2022 – dotlej lahko kandidati še umaknejo soglasje h kandidaturi.

Musarjeva in Prebilič s podporo zunajparlamentarnih strank

Več kot 5000 potrebnih podpisov (5444) je že zbrala še ena neodvisna kandidatka dr. Nataša Pirc Musar, ki so ji vse dosedanje ankete – vendar še pred vstopom Brgleza v tekmo – kazale realne možnosti za preboj v drugi krog volitev, kjer bi se po dosedanjih prognozah udarila z dr. Logarjem. Njeno kandidaturo sta podprli dve zunajparlamentarni stranki, Piratska stranka in Stranka mladih – Zeleni Evrope. Druga ekološka stranka, Vesna (zelena stranka), je pred volitvami podprla drugega neodvisnega kandidata, prof. dr. Vladimirja Prebiliča, že tri mandate župana občine Kočevje. Neodvisni kandidat je tudi Gregor Bezenšek, ki je s 5673 podpisi podpore kandidaturo vložil kot prvi.

Resni.ca stavi na ginekologinjo

Zadnji dan, 28. septembra, pa je kandidaturo za predsednico republike vložila še ginekologinja dr. Sabina Senčar. S podporo zunajparlamentarne stranke Resni.ca je potrebovala vsaj 3000 podpisov podpore, zbrala jih je 3261, s čimer bo med osmimi pretendenti za predsedniški stolček druga ženska. Kot je poudarila, bi se kot predsednica zavzemala za temeljne človekove vrednote, zlasti svobodo, varnost, zdravje, sprejetost, spodbujala pa pravico do dela in prostega časa. Senčarjevo je širša javnost spoznala lani poleti, med epidemijo covida-19, ko je dvignila precej prahu z zapisom »Mojim otrokom o cepljenju«, v katerem je pojasnjevala, zakaj ne želi cepljenja svojih treh otrok z »novim, eksperimentalnim cepivom«.

Kako kažejo ankete?

Kako kažejo zadnje javnomnenjske raziskave? Po rezultatih Ninamedie z začetka tega tedna bi na jesenskih predsedniških volitvah tako v prvem kot v drugem krogu največ glasov dobil dr. Anže Logar. V prvem krogu bi njegovo ime obkrožilo 34,1 % volivk in volivcev, dr. Natašo Pirc Musar bi izbralo 31,4 %, z velikim zaostankom pa sledijo Ivo Vajgl (5,4 %), ki še ni vložil kandidature, dr. Vladimir Prebilič (3,5 %), Janez Cigler Kralj (2 %) in Gregor Bezenšek (0,3 %). Če bi se v drugem krogu pomerila Logar in Musarjeva, bi prvega izbralo 42,1 %, drugo pa 41,9 % volivk in volivcev, je še pokazala raziskava Ninamedie.