Druženje mladih Slovencev in migrantov. FOTO: Arhiv karitas.


Mnogi migranti in begunci, ki bežijo pred nasiljem in nemogočimi razmerami, so na poti v bolj dostojno življenje pogosto razčlovečeni, doživljajo kalvarijo, zlorabe ali celo izgubijo življenje.

Večji del se jih odpravi v tujino iz ekonomskih razlogov zaradi revščine, brezposelnosti in v iskanju boljših pogojev za življenje.

Migranti v evropskih državah in tudi v Sloveniji delajo na deficitarnih delovnih mestih ter predstavljajo pomemben prispevek k razvoju v gostujočih in izvornih državah, kar se je še posebej pokazalo v času epidemije.

O vzrokih za migracije, vlogi migrantov pri razvoju ter o sprejemanju in vključevanju v družbo so javnost seznanili v projektu z naslovom MIND (Migracije.Povezanost.Razvoj.), ki ga Slovenska karitas z aprilom 2021 zaključuje.

Projekt sta sofinancirala Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Potekal je v partnerstvu z desetimi organizacijami Karitas iz evropskih držav.

Aktivnosti projekta so bile usmerjene k bolj pravičnim in učinkovitim politikam na področju migracij in razvoja v luči varnih poti in zakonitih migracij ter doseganja zavez uradne razvojne pomoči.

Ob tem je bilo pomembno tudi spodbujanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki ljudem v revnih državah dajejo možnost, da se niso priseljeni seliti.

Ob izvedbi številnih aktivnosti so najbolj nagovorile osebne zgodbe in pričevanja migrantov in beguncev, ki so na poti v bolj dostojno življenje šli čez pravo kalvarijo, mnogi pa jo še doživljajo.


Akcija ozaveščanja »Kaj je dom?« FOTO: Arhiv Karitas.

Na Karitas občudujejo njihov pogum in pozivajo k več solidarnosti in sprejemanju migrantov in beguncev na ravni družbe in politik, da bodo le-ti lahko v polnosti zaživeli človeka vredno življenje.

Karitas jim izraža tudi dejavno konkretno podporo, saj je lani z materialno pomočjo pomagala 5.900 migrantom v Sloveniji. Ob podpori Republike Slovenije je pomagala tudi migrantom, beguncem in notranje razseljenim ljudem po svetu v sodelovanju z mednarodno mrežo Karitas, še posebej v BiH in Siriji.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. K tej kulturi srečanja nas spodbuja tudi papež Frančišek.

Med mednarodnimi migranti je dve tretjini delovnih migrantov, ki so svoj dom zapustili zaradi revščine, lakote, brezposelnosti in boljših priložnosti. Zapolnjujejo prosta delovna mesta v ključnih sektorjih in s tem prispevajo k razvoju držav, v katere so se preselili, s svojim delom, znanjem in veščinami.


Pogovor z »govorečimi knjigami« v Knjižnici Otona Župančiča. FOTO: Arhiv Karitas.

Ti delavci med epidemijo igrajo nadvse pomembno vlogo, da nujne storitve nemoteno delujejo naprej. Raziskave so pokazale, da ob tem prispevajo več v sistem socialne zaščite gostujočih držav, kot so sami deležni njegovih koristi. Pri delu so na žalost tudi pogosto izkoriščani in so kršene njihove pravice.

Kar 80 milijonov ljudi je, ki so bili svoj dom prisiljeni zapustili predvsem zato, ker je bilo ogroženo njihovo življenje zaradi vojn in preganjanja, včasih pa tudi zaradi posledic podnebnih sprememb.

Med migranti jih je največ iz Sirije, kjer že 10 leto poteka kruta vojna z najkompleksnejšo humanitarno krizo na svetu. Sledijo Venezuela, Afganistan, Južni Sudan in Mjanmar.

Od leta 2014 je samo na poti čez Sredozemlje izgubilo svoje življenje 20.000 migrantov. Mnogi so na tej poti tudi žrtve posilstev, trgovine z ljudmi, nasilja, kriminalnih združb tihotapcev.

Tragedija se dogaja tudi blizu nas, na primer migrantom, ki so ujeti v že tako revni Bosni in Hercegovini, brez hrane, stanovanja, higienskih pripomočkov, šolanja. Med njimi so družine z otroci in mladoletni brez spremstva.


Okrogla miza ob izidu publikacije Naš skupni dom. FOTO: Arhiv Karitas.

Da bi bilo v Sloveniji več razumevanja te kompleksne problematike migracij in njihove povezave z globalnim trajnostnim razvojem in s tem povečanega sprejemanja ter vključevanja migrantov v družbo, je Slovenska karitas v projektu MIND izvedla številne dogodke in aktivnosti, kot so okrogle mize, solidarnostni teki in pohodi, akcije ozaveščanja na socialnih omrežjih, mobilne izobraževalne razstave, organizirala je srečanja in pogovore z migranti ter pripravila različne didaktične materiale in spletni kviz za šole in mlade, ki so podrobno predstavljeni in dostopni na spletni strani Slovenske karitas.

Iz med nastalih gradiv je še posebej pomembna strokovna zagovorniška publikacija Naš skupni dom, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje izzive priseljevanja in odseljevanja v Sloveniji; izdana je bila v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo.

Trajno sled prizadevanj projekta MIND bodo zapustili tudi video posnetki s sedmimi pričevanji prve in druge generacije migrantov, ki živijo v Sloveniji, ter Slovenke, ki se je izselila v tujino. Iz zgodb je nastal 53-minutni dokumentarni film Zemlja, naš skupni dom, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi.