Kakšni bodo po začetku delovanja nove vlade odnosi z našo južno sosedo Hrvaško, s katero imamo še vedno nekaj odprtih vprašanj, kakšen bo njen odnos do Madžarske in drugih višegrajskih držav? Lahko v ukrajinsko-ruskem sporu pričakujemo odmik od tako odkrite podpore Ukrajini? Odgovarja predavatelj in politični komentator dr. Aleš Maver.

Trenutna vlada je vse od ruskega napada na Ukrajino zelo odkrito na strani Ukrajine in ostro obsoja ravnanje Rusije. Ali obstajajo kakšni znaki, da bi se ta politika pod novo vlado lahko spremenila?

Najprej je treba povedati, da za večino časa vladajočo politično opcijo v Sloveniji, ki ji po konvenciji pravimo leva in ki se očitno vrača na oblast, zunanja politika nikoli ni bila v ospredju. Vedno jo je najbolj zanimalo obvladovanje razmer v Sloveniji. Zunanjepolitične izbire so bile vse od osamosvojitve in vključevanja v evroatlantske integracije podrejene temu osnovnemu cilju. Zato predstavlja ruska agresija na Ukrajino za to politiko precej neprijetno težavo in motnjo. Povzroča namreč razkol znotraj politične opcije same.

Čeprav izrazita podpora Ukrajini Janševe vlade ni bila nujno priljubljena niti povsod na desni, saj so Slovenci do mednarodnega izpostavljanja svojih voditeljev, če ne gre izključno za ceremonialne nastope, ampak za sodelovanje pri odločitvah, tradicionalno zadržani. Toda del levosredinskega bloka je desetletja »ujčkal« mit o Rusiji kot prvi deželi socializma in je zelo okužen s tradicionalnim »genom neuvrščenosti« iz Titovih jugoslovanskih časov.

Za večino časa vladajočo politično opcijo v Sloveniji, ki ji po konvenciji pravimo leva in ki se očitno vrača na oblast, zunanja politika nikoli ni bila v ospredju.

V teh predstavah je zahod izvor večine mednarodnih težav, sovjetsko-neuvrščeni prostor pa predstavlja »zdrave sile«. Vidi se, da skuša pri tej predstavi, kar se rešiti da, javno rešiti predvsem krog bivšega predsednika Milana Kučana. Seveda si javno ne upa zagovarjati Vladimirja Putina, skuša pa večino krivde za njegov napad na Ukrajino naprtiti domnevno zgrešeni zahodni politiki do Rusije v zadnjih treh desetletjih. Takšno stališče ima široko zaslombo tudi med velikim delom navadnih volivcev levosredinskih strank. Obstaja pa drugi, liberalnejši del levosredinskega bloka, ki deli izrazito proukrajinsko stališče evropskih in ameriških partnerjev, kar je v zadnjih treh mesecih tudi zelo jasno izpričal.

Golobova vlada bo imela precej težav pri premoščanju omenjenih razlik, tudi zato, ker ji bo manjkala Janši podobna figura z jasno zunanjepolitično vizijo. Ker je sloves »apostolov liberalne demokracije« v EU zanje zelo pomemben, ne mislim, da bi zagovarjali odkrito rusofilsko stališče. Se bodo pa potihoma umaknili iz prvih vrst podpornikov Ukrajine in zgolj na glavnih mejnikih pritrjevali stališčem EU, v prvi vrsti verjetno Nemčije.

Slovenski levi politični blok je odkrit kritik madžarskega premierja Orbana. Kakšne odnose lahko pričakujemo z našo vzhodno sosedo z vzpostavitvijo nove vlade?

Tudi odnos do Madžarske utegne predstavljati težavo. V odnosu do Rusije je marsikomu na levi sredini madžarski »nevtralni« pristop iz zgoraj navedenih razlogov gotovo bližji od aktivnega proukrajinskega Janševega. Po drugi strani je sploh med mlajšimi in liberalnejšimi volivci leve sredine Orbanova Madžarska v zadnjih letih pridobila status osrednje »rdeče cunje«.

Aleš Maver: »Kot se je pokazalo že v času Šarčeve vlade, uživata Viktor Orban in bližina višegrajskim državam določeno stopnjo podpore tudi med delom privržencev strank, ki bodo tvorile novo vlado.« FOTO: Tatjana Splichal

Zato pričakujem predvsem retorično zavračanje zbliževanja z Madžarsko in drugimi višegrajskimi državami, ki pa na praktični ravni ne bo šlo predaleč. Kot se je pokazalo že v času Šarčeve vlade, uživata Viktor Orban in bližina višegrajskim državam določeno stopnjo podpore tudi med delom privržencev strank, ki bodo tvorile novo vlado. To velja predvsem za njihove volivce s podeželja. Ne verjamem, da Golobova vlada omenjenega dejstva ne bi upoštevala, zlasti v luči povedanega o razmerju med zunanjo in notranjo politiko tradicionalno vladajoče opcije.

Tudi odnosi s Hrvaško so vedno zelo občutljiva tema. Hrvaški premier Plenković je dejal, da je premier Janša za slovensko-hrvaške odnose storil več kot številni drugi. Kako bi na odnose vplivalo morebitno pogojevanje vstopa Hrvaške v evrsko in schengensko območje?

Ker je zunanjepolitična iniciativnost pri slovenski levi sredini redka, izjemi sta bila Borut Pahor in deloma Janez Drnovšek, večjega preboja v odnosih s Hrvaško ne kaže pričakovati. Prav tako ne mislim, da bi prišlo do bistvenega poslabšanja odnosov. Bo pa verjetno nekoliko bolj dobrodošel sogovornik za slovensko vladajočo politiko kot doslej predsednik Zoran Milanović.